Če vam nekdo ne želi prostovoljno plačati dolga ali izpolniti kakšno drugo obveznost, je rešitev izvršba. To je pravni postopek, ki dolžnika prisili, da izpolni svoje obveznosti do upnika. Postopek izvršbe se začne s tem, da upnik (pravna ali fizična oseba) vloži predlog za izvršbo na sodišče (oz. vse pogosteje na portalu eSodstvo). Sodišče nato presoja upnikov predlog in če mu ugodi, izda sklep o izvršbi, s katerim odobri zahtevano izvršbo.
Učinkovita rešitev za poravnavo dolgov (pred postopkom izvršbe) je tudi pisni opomin o neplačanih obveznostih, ki ga naslovite vašemu dolžniku. Za pomoč pri sestavi se obrnite na naše pravnike, ki bodo navedli tudi nadaljnje pravne ukrepe, v primeru, da ne pride do plačila terjatev. Pokličite 01 280 8000 in cenovno ugodno ter učinkovito rešite težave.
Poznamo dva načina, s katerim lahko upnik sproži izvršilni postopek. Za katerega se bo odločil je odvisno od tega ali ima verodostojno listino ali ima morda že sam izvršilni naslov.
Izvršba na podlagi verodostojne listine
V kolikor upnik razpolaga z ustrezno verodostojno listino, se lahko sproži izvršilni brez predhodnega opominjanja. Tega načina se poslužujemo, če imamo: račun, menico in ček, javno listino, izpisek iz poslovnih knjig, po zakonu overjeno zasebno listino ali listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, obračun obresti ali pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja. Ker upnik razpolaga z verodostojno listino, mu ni potrebno vložiti tožbe, vendar le predlog izvršbe. Navadno predlog vlagajo gospodarski subjekti, nanašajo pa se na plačilo denarnega zneska.
Izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Ta vrsta izvršbe se začne na podlagi sodbe sodišča. To pomeni, da je prehodno potrebno pridobiti sodno odločbo, ali drug dokument, ki izrecno dovoljuje izvršbo (sodna poravnava ali izvršba, notarski zapis). V tem primeru gre za plačilo denarnega zneska ali izpolnitve kakšne druge obveznosti (vrnitev delavca na delo, izterjava preživnine, rušitev objekta, izselitev najemnika …). V primeru, da nimate izvršilnega naslova, boste najprej morali v tožbo, da dobite sodbo.
Postopek
Izvršba se lahko izvede le v primeru, ko je dolžnik dejansko sposoben poplačati svoje dolgove. Hitro ukrepanje je zato ključno. V primeru, da ni druge rešitve, kot upnik oddate predlog za izvršbo na portalu eSodstvo. Tam lahko sam postopek tudi spremljate. Seveda lahko predlog vložite tudi pisno. Če podajate predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, morate predlog poslati na okrajno sodišče v kraj na območju katerega prebiva dolžnik. V primeru predloga na podlagi verodostojne listine pa ga pošljete na Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino. Za vložitev predloga potrebujete podatke o dolžniku, verodostojno listino oz. izvršilni naslov ter podatke o dolžnikovem premoženju. Ob vložitvi predloga je seveda potrebno plačati sodno takso, saj v nasprotnem primeru sodišče predloga ne bo obravnavalo.
Izvršba na podlagi verodostojne listine velja za dokaj hiter, enostaven in učinkovit postopek, vendar pa je tako le do takrat, dokler dolžnik nanjo ne poda ugovora. Po prejemu sklepa o izvršbi lahko dolžnik v roku 8 dni poda ugovor, ki mora biti utemeljen. Sklep je nato po pošti posredovan obema, nato sledi nov rok osmih dni za vložitev pritožbe iz obeh strani. Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen. Sodišče sklep pošlje tudi izvrševalcem, ki začnejo z izvršilnimi dejanj.
Če želite, da je vaš izvršilni postopek učinkovit se predčasno posvetujte s pravnikom. Pravnik na dlani vas bo s svojim pravnim znanjem pravilno usmerjal in pomagal priti do želenih rezultatov. Pokličite 01 280 8000, dosegljivi vsak delovnik med 8. in 20. uro.
Kako naj ravna dolžnik?
Če dolg ni sporen, kar pomeni, da je jasno določen znesek, ki ga morate plačati, bodisi z odločitvijo sodišča ali z notarskim zapisom, je priporočljivo, da ga čim prej poravnate. Poleg dolga morate namreč plačati tudi obresti in druge stroške, ki nastanejo zaradi izvršbe. Ti stroški vključujejo lahko odvetniške stroške nasprotne stranke, stroške izvršitelja in stroške cenitve nepremičnine.
Če del dolga med postopkom že poravnate to sami sporočite upniku. Sodišče namreč s tem ni seznanjeno, lahko pa ga seznani upnik, ki bo moral umakniti svoj predlog za izvršbo glede na že plačan del. Če upnik tega ne stori, ste vi dolžni podati ugovor na sodišču in tako zaščitite svoje pravice. Sicer je zelo priporočljivo, da z upnikom sodelujete in se poskušat dogovoriti za poplačilo dolga. Tako boste prišli do najcenejše, najhitrejše in najugodnejše rešitve.
Trajanje in stroški
Na okrajnem sodišču se povprečni izvršilni postopek razteza približno 13 mesecev. V primeru postopka z verodostojno listino na Centralnem oddelku za verodostojno listino pa povprečno traja približno 1 mesec. Dolžina trajanja postopka je v veliki meri odvisna od vrste in kompleksnosti zadeve ter od ravnanja strank med samim postopkom.
Ob vložitvi predloga je potrebno poravnati sodno takso, ki je določa Zakon o sodnih taksah. Vsaka stranka mora kriti lastne stroške postopka. V izvršilnem postopku bodo nastali dodatni stroški, ki jih mora upnik vnaprej kriti sam, npr. stroški izvršitelja. Sodišče nato na predlog upnika poskuša te dodatne stroške izterjati od dolžnika.
