Izredna odpoved s strani delodajalca je ukrep, ki ga delodajalec izvede v primerih resnih kršitev ali okoliščin. Lahko pa izredno odpoved poda tudi delavec. Kot delodajalec morate biti previdni, da se tovrstni postopek izvede v skladu z zakonodajo. Vedeti morate, v katerih primerih (oz. zaradi katerih dejavnikov in kršitev) jo lahko izvedete, zato vam predlagamo, da si teh primerih najdete pravnega svetovalca.
Kaj je izredna odpoved s strani delodajalca?
V primeru, da je razlog prenehanja delovnega razmerja nek nepričakovan dogodek, hujša kršitev delovnega razmerja ali kaznivo dejanje na strani delavca. To pomeni, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Opredeljuje jo Zakon o delavnih razmerjih (ZDR-1), ki navaja točno določene razloge oz. kršitve, ki opravičujejo takšno prekinitev delovnega razmerja. Pri izredni odpovedi s strani delodajalca delavcu ne pripada odpovedni rok.
Čeprav je večina odpovedi še vedno rednih, je izredna odpoved včasih edina rešitev, s katero lahko svoj posel zavarujete. Izredno odpoved mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh o ugotovitve razloga ali najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.
Pri sestavi izredne odpovedi morate biti zelo pozorni in natančni. Da bi zavarovali svoje pravice to prepustite Pravniku na dlani. Nudimo vam celovito pravno podporo, da se boste vi lahko posvetili poslu.
Razlogi za izredno odpved
Izredna odpoved je pravica delodajalca, ki jo lahko uporabi, če delavec na katerikoli način krši pogodbo o zaposlitivi. Pri tem je dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je delavec storil kaznivo dejanje zoper podjetja in da je huje kršil pogodbo o zaposlitvi.
Zakon navaja naslednje razloge, zaradi katerih lahko delodajalec delavcu izda izredno odpoved:
- kršenje pogodbe zaradi kaznivega dejanja,
- kršenje pogodbene ali druge obveznosti zaradi naklepa ali malomarnosti,
- laganje oziroma podajanje nepravih podatkov ob prijavi na delovno mesto,
- če delavca vsaj 5 zaporednih dni ni bilo na delovno mesto in o tem ni obvestil delodajalca,
- kršitev zakona in nezmožnost opravljanja dela zaradi tega,
- prestajanje zaporne kazni za več kot šest mesec in zato nezmožnost opravljanja dela,
- odklonitev opravljanja dela,
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo in
- neupoštevanje navodil in priporočil zdravnika v času bolniške odsotnosti od dela.
Imate zapleteno situacijo z delavcem? Posvetujte se s pravnikom, ki vam bo svetoval, kako ravnati, in vam pogodbo o izredni odpovedi tudi napisal. Rešite se skrbi in možnih zapletov ter pokličite 01 280 8000!
Dokazno breme in seznanitev delavca
Dokazno breme je torej, kot že povedano, na strani delodajalca. Dokazi so lahko različni – od fotografij, izjav prič … Pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca pisno obvestiti o kršitvah in mu omogočiti zagovor v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni.
Komunikacija in vročitev izredne odpovedi s strani delodajalca
Izredna odpoved s strani delodajalca mora bit delavcu izročena v pisni obliki. Pri tem mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.
Vročitev se praviloma opravi osebno v prostorih delodajalca, lahko pa tudi s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Pozor! Če je vročitev potekala osebno v prostori delodajalca se vročitev šteje kot opravljena, če pogodbena stranka (delavec) odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Torej izmikanje ni mogoče.
