Skrbništvo otrok ločenih staršev je kompleksen pravni in čustveni izziv. V Republiki Sloveniji se ureja z zakonodajo, ki temelji na načelu največje koristi otroka. Uvodoma je pomembno poudariti, da se pri ločitvi staršev, ne glede na razloge za ločitev, vedno postavi na prvo mesto interes in dobrobit otroka. To načelo je jasno opredeljeno v Družinskem zakoniku Republike Slovenije, ki predpisuje, da morajo starši po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti skrbeti za svoje otroke, tudi če ne živijo več skupaj.
KORISTI OTROKA IN DOLŽNOSTI STARŠEV
Starši so pooblaščeni in zavezani zaščititi otrokove pravice in interese, kar zajema njihovo odgovornost za skrb za otrokovo življenje, zdravje, izobraževanje, nego, nadzor ter zastopanje in preživljanje otroka. Prav tako je njihova odgovornost, da poskrbijo za otrokovo zdravo rast, celostni razvoj in pripravo na samostojno življenje in delo.
V Sloveniji se spodbuja sodelovanje staršev pri reševanju sporov in težav v korist otroka. Starši se lahko obrnejo na Center za socialno delo ali druge strokovnjake za družinsko pravo, da poiščejo pomoč pri reševanju konfliktov, povezanih s skrbništvom otrok.
Skrbništvo otrok je delikatno. Vsak primer je potrebno obravnavati individualno. Izredno koristno je, da se o vaši situaciji posvetujete s pravnikom, saj lahko s tem pridobite pomembne informaciji in preprečite morebitne težave v nadaljevanju. Pravnik na dlani vam bo s telefonskim svetovanjem prišel na proti. Ne odlašajte in pokličite 01 280 8000.
LOČITEV IN DODELITEV SKRBNIŠTVA NAD OTROCI
Ko pridemo do točke in občutka, da zveza s partnerjem nima več prihodnosti, je pogosta rešitev ločitev. Najpomembnejša odločitev, ki jo je treba sprejeti v takih primerih, je določitev skrbništva za skupne otroke. V skladu z zakonodajo (Družinski zakonik RS) imata mati in oče enake pravice in odgovornosti do svojih otrok, zato se običajno skuša doseči dogovor o skupnem starševstvu. To pomeni, da se starša še naprej skupaj odločata o pomembnih vprašanjih v zvezi z otrokom, vključno z vzgojo, izobraževanjem in zdravstvenimi odločitvami. Lahko se dogovorijo tudi, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem in drugi pri drugem od njiju. Ob sporazumni razvezi zakonske zveze se starša o skrbništvu otrok lahko dogovorita sama. Njihov sporazum mora nato potrditi še sodišče, ki lahko ta predlog sporazuma tudi zavrne. V tem primeru odločitev prevzame sodišče in Center za socialno delo.
Sodišče bo pri svoji odločitvi upoštevalo več dejavnikov, vključno s starostjo otrok, njihovimi željami (če so dovolj stari, da izrazijo svoje mnenje), sposobnostmi staršev za skrb za otroke, njihovimi premoženjskimi razmerami in drugimi relevantnimi okoliščinami. Cilj je zagotoviti, da otroci ostanejo čim bolj povezani z obema staršema, če to ustreza njihovemu dobrobitu.
STIKI Z OTROKOM
Vsak otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. Pomembno si je prizadevati, da je otroku zagotovljen ustrezen odnos do stikov z drugim od staršev. Tisti od staršev, ki izvaja stike, mora opustiti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka. Sodna praksa običajno vztraja pri tem, da ima starš brez skrbništva pravico do stikov dvakrat na teden med delovnimi dnevi in vsak drugi vikend. Glede praznikov in dopustov se ti dnevi razdelijo med oba starša na podlagi dogovora ali odločitve sodišča.
Praksa se sicer razlikuje od vsake situacije posebej. Stiki med starši in otroki so sicer pravica vseh, pomembno pa je, da se upošteva želje otroka.
SKRBNIŠTVO IN PREŽIVNINA
Skrbništvo otrok ima še en pomemben vidik – urejanje preživnine. Žal je to lahko največje jabolko spora v postopku ločitve. Gre za denarni znesek, ki ga je dolžan plačevati starš, pri kateremu otrok ne prebiva. Pri tem je preživninska obveznost podana tako v primeru zakonske , kakor tudi v primeru izvenzakonske zveze. Potrebno jo je plačevati do otrokovega dopolnjenega 18. leta ali dokler se otrok redno šola, vendar ne dlje kot do upravičenčevega dopolnjenega 26. leta starosti.
Višina preživnine se določi na podlagi premoženjskega stanja staršev, potreb otroka ter drugih relevantnih dejavnikov, kot so starost in zdravstveno stanje otroka. Potrebno je omeniti še dejstvo, da se znesek preživnine lahko spreminja, glede na finančno stanje plačnika ali potrebe upravičenca.
Bi se radi pritožili na odločbo, ki jo je izdal Javni sklad, pa ne veste, kako se tega lotiti? Pravnik na dlani poleg telefonskega svetovanja nudi tudi storitev pregleda in izdelave pravnih dokumentov – tudi pritožb. Dosegljivi vsak delovnik med 8. in 20. uro na 01 280 8000.
