logo1
pravnik na dlani

Potrebujete pravno pomoč?

V samo 15 minutah rešimo 90% vseh težav!

Za samo 29.90 €

Poišči svojo pravico!

Pravnik na dlani 012808000
sosedski spor

Sosedski spor je lahko pravi trn v peti

V sodobnem urbanem okolju se odnosi med sosedi in ljudmi, ki delijo bližnje prostore, žal ne razvijajo vedno v harmonično sodelovanje. Včasih se že majhne zadeve, kot je postavljanje mejnih ograj ali neprimerno posajeno drevo, lahko vzrok za sosedski spor. Sosedsko pravo je določeno in opredeljeno v okviru Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ureja razmerja med lastniki nepremičnin. Splošno pravno pravilo pravi, da so pravice posameznikov omejene samo v primeru, ko te vplivalo na pravice drugih. To pomeni, da so tudi vaše lastniške pravice in njihova izvrševanja omejene s pravicami vaših sosedov.

SOSEDSKI SPOR ZARADI MEJE

Eden najbolj pogostih razlogov sosedskih sporov je prav meja. S sosedom smo lahko v sporu, ker ta seka naš gozd, kosi našo travo ali pa je na naši strani meje celo postavil ograjo. Navadno je res tako, da se pomena urejenih parcelnih mej zavedamo šele, ko naletimo na težave. Le urejena meja parcele namreč zagotavlja ustrezno pravno varnost. Vse pravice se namreč na urejeni meji končajo in začnejo.

Smiselno je, da nesoglasja in spore sprva poskušamo zgladiti po izvensodni poti. Če pogovor in ustno opozorilo ni dovolj, se obrnite na naše pravnike. Svetovali vam bodo in po potrebi sestavili pisni zahtevek, ki ga nato naslovite na svojega soseda. Pokličite 01 280 8000 in učinkovito rešite svoj osedski spor, dosegljivi smo vsak delovnik med 8. in 20. uro.

MEJNE OGRAJE, ŽIVA MEJA, DREVESA …

Kako je z drevesom, ki raste na meji? Plodovi tega drevesa se po enakih delih delijo med soseda. Če pa z vašega drevesa padejo plodovi na sosedova tla, so plodovi njegovi. Sosed ima tudi pravico do tega, da odstrani veje, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine. Tako je tudi v primeru žive meje. Enako velja tudi za korenine, ki rastejo v njegovo nepremično, pri čemer pa je pomembno, da to lahko stori le, če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Sosed ima prav tako pravico zahtevati, da se drevo na skupne stroške odstrani, če ga ovira pri rabi njegove nepremičnine.

Razlog za sosedski spor so tudi ograje. Za postavitev ograje je potrebno soglasje obeh mejašev. V primeru takega soglasja se lahko ograja postavi tudi na mejo, sicer pa je potreben odmik od meje vsaj 50 centimetrov. Gradbeni zakon pri tem določa, da so vse ograje nižje od 2,20 metra enostavni objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.

V primeru, da se želimo pritožiti glede meje, nikar ne pozabimo na roke. Vložimo lahko tožbo za motenje posesti, tu pa velja rok 30-ih dni od motitvenega dejanja (postavitve ograje).

sosedski spor

UPORABA POVRŠIN – SLUŽNOSTNA IN NUJNA POT

Služnost poti je pravica, ki jo lastnik nepremičnine daje drugi osebi, da prehaja preko njegove nepremičnine. Ta pravica se običajno določi s pogodbo ali z drugim pravnim dejanjem in je odvisna od soglasja lastnika služnostne nepremičnine. Pomembno je, da se ta dogovor tudi vpiše v zemljiško knjigo, saj se nato v primeru spora lažje dokazuje, kako je bil dogovor sestavljen.

Nujna pot je pravica, ki se podeljuje lastniku nepremičnine, da se lahko preko druge nepremičnine prebija do javne poti ali do druge svoje nepremičnine, če nima druge možnosti za dosego tega cilja. Za uveljavljanje nujne poti morajo biti izpolnjeni posebni in strožji pogoji, npr. dokaz, da ni drugih dostopnih poti in da bi lastnik brez nujne poti utrpel precejšnjo škodo.

DOLOČITEV IN PRENEHANJE NUJNE POTI

Sprti strani se lahko ne strinjata o poteku nujne poti, pa tudi o tem, ali je ta sploh res potrebna. Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravi, da mora nujna pot potekati tako, da čim manj obremeni tujo nepremičnino oziroma čim manj ovira njeno uporabo. Prav tako pa določa, da je za nujno pot upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo. Pogosta je tudi želja po prenehanju nujne poti na lastnikovi parceli. Če ima sosed drug dostop do javne ceste, potem nujna pot ni več potrebna, zato se jo lahko odpravi ali spremeni. Pri tem je pomembno, da se posvetujemo, ali bi bilo prenehanje nujne poti možno, predvsem pa, kako ga izvesti na zakonsko ustrezen način.

Kaj sploh je služnost? Kako ustrezno urediti služnost na tuji parceli? Vam za to pripada nadomestilo? Kaj narediti v primeru, ko vas kdo ovira pri uporabi služnostne ali nujne poti, ki je vpisana tudi v zemljiško knjigo? Vaše dileme lahko reši Pravnik na dlani. Pokličite 01 280 8000 in skupaj bomo našli rešitve.

NEUREJENOST SOSEDOVE PARCELE

Včasih pa nas moti tudi dejstvo, da naš sosed svoje parcele, ki je poleg naše, ne ureja. Lahko gre za več let nepokošen travnik, zaraščeno njivo ali parcelo druge vrste. Ne le, da lahko to predstavlja vizualno neprivlačnost, temveč je lahko tudi škodljivo in na to škodo se lahko sklicujete. V takem primeru predlagamo, da od soseda najprej pisno zahtevate, naj nepremičnino uredi. Zahtevek za ureditev parcele prepustite pravniku – s svojim pravnim znanjem bo pripravil besedilo, ki bo učinkovito. V primeru, da zahtevek ne pade na plodna tla pa se lahko obrnete na pristojni inšpektorat za kmetijstvo. Ta lahko lastniku izda globo v višini od 500 do pet tisoč evrov, če kmetijsko zemljišče ni bilo pokošeno vsaj enkrat na leto. Če ima lastnik parcel več, se lahko kazni tudi seštevajo.

Mogoča je tudi civilna tožba proti lastniku, saj mora ta po 75. členu stvarnopravnega zakonika (SPZ) pri uporabi njegove nepremičnine opuščati vsa dejanja in odpravljati vzroke, ki izhajajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo sosednjih nepremičnin. Kot moteče dejanje bi lahko opredelili neurejenost njegove parcele in posledično nastajanje škode na vaši parceli. Toda izid takšne tožbe je razmeroma negotov, sosedski spor pa morda sploh ne bo rešen. Škodo morate dokazati, tožba pa je povezana tudi z določenimi stroški.

Prišel si do konca. Za več pokliči Pravnik na dlani 01 280 8000

No post here!