Oporoka je pravni dokument, s katerim posameznik določi, kako se bo po njegovi smrti razdelilo njegovo premoženje. Poznamo več vrst oporok: lastnoročna oporoka, pisna oporoka z dvema pričama, notarska oporoka, ustna oporoka, mednarodna oporoka.
Z oporoko lahko določite:
• kdo bo dedič posameznih delov premoženja (nepremičnin, denarja, predmetov),
• kdo bo izvršitelj oporoke (oseba, ki bo skrbela za njeno uresničitev),
• pogoje za dedovanje (če jih želite postaviti),
• skrbništvo nad mladoletnimi otroki.
Zakaj je priporočljivo, da oporoko sestavi pravnik?
Pravna pomoč pri pripravi oporoke zagotavlja, da bo dokument:
• ustrezen in veljaven po zakonu,
• prilagojen vašim željam in življenjski situaciji (npr. več dedičev, posebne okoliščine),
• preprečil kasnejše spore med dediči,
• omogočil hitro in jasnejše izvajanje oporoke v zapuščinskem postopku.
Kaj je razlika med dedovanjem po oporoki in dedovanjem po zakonu?
Dedovanje po oporoki pomeni, da je zapustnik pred smrtjo sestavil veljavno oporoko, s katero je določil, kdo prejme njegovo premoženje in pod kakšnimi pogoji.
Če oporoke ni, pride do dedovanja po zakonu, kjer dediči dedujejo po zakonsko določenem vrstnem redu (t. i. dedni redi): najprej otroci in zakonec, nato starši in drugi sorodniki.
Kako poteka dedovanje po zakonu in kdo deduje, če ni oporoke?
Če zapustnik ne napiše oporoke, premoženje preide na zakonite dediče po t. i. dednih redih:
1. dedni red: dedujejo otroci in zakonec (tudi zunajzakonski partner), vsak v enakih deležih. Če otrok ni več živ, v njegov delež vstopijo njegovi potomci.
2. dedni red: če ni potomcev, dedujejo starši zapustnika in zakonec. Starši in njihovi potomci (bratje/sestre) si razdelijo polovico, zakonec drugo polovico.
3. dedni red: če ni ne potomcev ne staršev, dedujejo stari starši in njihovi potomci.
Če ni nobenih dedičev, celotno zapuščino podeduje država.
Kaj je nujni delež in kdo so nujni dediči?
Nujni dediči so: zapustnikovi otroci, posvojenci, zakonec in v določenih primerih tudi starši. Ne glede na vsebino oporoke imajo zakonsko pravico do določenega minimalnega deleža zapuščine – to je nujni delež. Če so v oporoki prezrti ali dobijo manj, kot jim po zakonu pripada, lahko izpodbijajo oporoko.
Kako je z davkom na dediščino?
V Sloveniji dediči 1. dednega reda (otroci, posvojenci, zakonec) ne plačajo davka na dediščino. Dediči 2. in 3. reda pa plačajo davek glede na vrednost dedovanega premoženja in bližino sorodstvenega razmerja. Zato je smiselno, da se glede davčnih posledic posvetujete s pravnikom, še posebej pri večjih zapuščinah ali nepremičninah.
Ali se lahko dedovanju odpovem?
Da, dedič se lahko odpove dedovanju – to lahko stori na zapuščinski obravnavi. Odpoved je možna le, če dedič do takrat ni razpolagal z zapuščino, razen če je to storil za njeno ohranitev.
Možna je tudi odpoved vnaprej, še pred smrtjo zapustnika, z notarsko overjenim sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju. To se pogosto zgodi, če je dedič že prejel premoženje ali koristi še za časa življenja zapustnika.
Ali lahko zapustnik razdedini dediča?
Da, zapustnik lahko z razdedinjenjem v oporoki dediču odvzame pravico do dedovanja v celoti ali deloma.
Razdedinjenje je veljavno le, če je zapisano v oporoki in jasno izraža zapustnikovo voljo. Razlogi morajo biti tehtni (npr. hujša kršitev moralne ali zakonske dolžnosti, nasilje nad zapustnikom ali družinskimi člani, brezdelje in nepošteno življenje). Nenaklonjenost ali osebni spor nista zadosten razlog.
Kaj je pogodba o preužitku?
Pogodba o preužitku je pravni posel, s katerim oseba prenese svoje premoženje na drugo osebo (prevzemnika), ta pa se zaveže, da bo zanjo do smrti skrbela (npr. nudila prehrano, nego, bivanje). Pogodba mora biti sklenjena v notarski obliki in ima takojšnji učinek – prenos premoženja ni vezan na smrt.
