Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo s strani delavca?
Redna odpoved: Delavec lahko odpove pogodbo brez navedbe razloga. Pri tem začne teči odpovedni rok, med katerim mora delavec opravljati delo. Pravica do odpravnine ali nadomestila za brezposelnost mu ne pripada.
Izredna odpoved: Možna je le v primeru resnih kršitev delodajalca. Delavec mora delodajalca prej pisno opozoriti na kršitve in hkrati obvestiti inšpektorat. Če delodajalec v 3 delovnih dneh ne odpravi kršitev, lahko delavec poda odpoved brez odpovednega roka ter je upravičen do nadomestila za brezposelnost, odpravnine in morebitne odškodnine.
Kdaj mi delodajalec lahko poda izredno odpoved?
Delodajalec vam lahko poda izredno odpoved le v primeru hujših kršitev delovnih obveznosti, ki jih določa zakon. Pred tem vas mora pisno opozoriti, navesti razloge in vam omogočiti, da se zagovarjate. Če odpoved dobite brez predhodnega postopka ali brez utemeljenega razloga, je lahko nezakonita, zato je pomembno, da se čim prej posvetujete s pravnikom.
Ali je možna odpoved delavca na bolniški?
Slovenska zakonodaja določa stroge pogoje in zaščitne ukrepe, ki jih morajo delodajalci upoštevati, če želi odpustiti delavca, ki je na bolniški. Bolniška odsotnost sama po sebi ne sme biti razlog za odpoved. Obstajati morajo zakoniti in objektivni razlogi, kot so poslovni razlog (zmanjšan obseg dela – tehnološki višek, finančne težave) ali krivdni razlog (kršitve delovnih obveznosti s strani delavca – izredna odpoved).
Kaj naj storim, če menim, da mi je delodajalec podal nezakonito odpoved?
Če menite, da je odpoved neupravičena (npr. zaradi bolniške odsotnosti, brez predhodnega opozorila, ali brez konkretnega razloga), ne podpisujte ničesar brez posveta s pravnikom. Obrnite se na pravno pomoč – kot je Pravnik na dlani, kjer vam strokovnjak lahko pomaga pregledati odpoved, pripraviti pritožbo ali sprožiti postopek za razveljavitev nezakonite odpovedi.
Kdo ima pravico do regresa in koliko znaša minimalni regres?
Vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa. Če ni zaposlen celo koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del regresa.
Minimalni regres je določen z zakonom in mora biti vsaj v višini minimalne plače, ki velja v tekočem letu. Če za delodajalca velja kolektivna pogodba, lahko ta določa tudi višji znesek regresa od zakonsko predpisanega minimuma.
Kaj lahko storim, če regres ni bil izplačan?
• Najprej se poskusite z delodajalcem dogovoriti in zahtevajte pojasnilo.
• Če ni odgovora ali je neustrezen, pošljite pisni poziv k odpravi nepravilnosti.
• Če to ne zaleže, lahko vložite tožbo na delovno sodišče.
Kaj pomeni pravica do odklopa?
Pravica do odklopa pomeni, da v času izven delovnega časa – torej med počitkom, dopustom, bolniško odsotnostjo ali drugimi upravičenimi odsotnostmi – niste dolžni odgovarjati na službene klice, e-pošto ali sporočila. Gre za zakonsko priznano pravico, ki ščiti vaš zasebni čas in omogoča ravnovesje med delom in prostim časom.
Če vas delodajalec kljub odsotnosti poziva k delu, pričakuje dosegljivost ali ni sprejel nobenih ukrepov, imate pravico vložiti pritožbo. Najprej priporočamo pisno opozorilo delodajalcu. Če kršitve ne prenehajo, se obrnite na pravno svetovanje. Kršitev lahko pomeni tudi denarno kazen za delodajalca.
Kakšni so pogoji za pridobitev starostne pokojnine?
Za starostno pokojnino morate izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev:
• 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa,
• ali 65 let starosti in vsaj 15 let zavarovalne dobe.
Posebne življenjske okoliščine pa lahko omogočijo znižanje starostne meje, na primer: skrb za otroke v prvem letu življenja (znižanje za 6 do 48 mesecev), služenje vojaškega roka (upošteva se ⅔ trajanja), začetek dela pred 18. letom, delo na delovnih mestih z ugodnejšim vrednotenjem dobe, zdravstveno stanje.
Kako se izračuna višina pokojnine?
Višina pokojnine je odvisna od:
• dopolnjene pokojninske dobe,
• povprečne osnove iz najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja,
• vrste pokojnine in razloga za njeno uveljavitev,
• morebitnega dokupa let.
Osnova za izračun so plače, zmanjšane za davke in prispevke. Leto, v katerem uveljavljate pravico do pokojnine, se ne upošteva pri izračunu osnove.
Ali se lahko odločim za kasnejšo upokojitev?
Da. Če izpolnjujete pogoje za starostno pokojnino, a ostanete v zavarovanju, ste upravičeni do:
• dodatnega vrednotenja pokojninske dobe (1,5 % za vsakih 6 mesecev, do 3 leta),
• 40 % izplačila starostne pokojnine, če nadaljujete delo s polnim delovnim časom (po 3 letih 20 %).
