Podjemna pogodba za delo se običajno sklene za občasna in časovno omejena dela. Kadar potrebujete neko storitev, vendar nimate potrebe, da bi osebo s tem znanjem zaposlili, se po navadi dogovorita za podjemno pogodbo. Obrazec zanjo najdete na spletu, lahko pa vam jo sestavi pravni svetovalec, če pokličete 01 280 8000 – Pravnik na dlani.
Nekaj primerov, če ne veste, kaj je podjemna pogodba in kdaj vam pride prav. Podjemna pogodba oziroma pogodba o delu se lahko sklene za izdelavo ali popravilo stvari (obrtniške storitve) in fizično ali umsko delo (pri določenih umskih delih se je treba dogovoriti za avtorsko pogodbo). Lahko se sklene za posamezno storitev ali za nedoločen čas. Velika slabost tako avtorske kot podjemne pogodbe pa je, da avtor in podjemnik nista zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Do pravnega nasvete, ko ga potrebujete
V samo 15 minutah rešimo 90% vseh težav
Kako skleniti podjemno pogodbo?
Za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana nobena oblika, lahko pa najdete obrazec na spletu. Lahko se sklene tudi ustno ali vam pri sklenitvi pomagajo strokovnjaki za pravno svetovanje. Ne glede na vse je namreč verjetno najbolje, da se pogodba sklene v pisni obliki, saj sta tako obe strani zavarovani.
Za sklenitev podjemne pogodbe ne potrebujete podjetja, temveč jo lahko sklene fizična oseba. Tudi naročnik je lahko fizična oseba ali pravna oseba. Lahko jo sklenete celo s svojim delodajalcem, a le za dela zunaj vaših opisanih delovnih nalog.
Delodajalec in podjemnik se v pogodbi zavežeta k plačevanju stortiev in opravljanju dela. Dogovorita pa se lahko tudi vse drugo, na primer, kdo bo nabavil material, kakšni so roki za izvedbo in plačilo… Če obrazec za sklenitev podjemne pogodbe, ki ga najdete na spletu, ne vsebuje vsega, kar potrebujete, raje sestavite idividualno pogodbo. Podjemnik mora imeti med opravljanjem dela vedno pri sebi izvod podpisane pogodbe.
Če želite, da vam podjemno pogodbo sestavi pravnik, se lahko za pravni nasvet obrnete na storitev Pravnik na dlani – 01 80 8000.
Prav tako vam bodo pravni strokovnjaki pojasnili, kaj je podjemna pogodba in katere podatke mora vsebovati.
Podjemna pogodba – minimalna urna postavka
Pri podjemni pogodbi praviloma ni minimalne urne postavke, saj se naročnik in izvajalec dogovorita o znesku za opravljeno delo, ne pa o številu ur. Če je narava dela takšna, se lahko dogovorita tudi za plačilo po uri. Pri tem ni pravila, ki bi določalo minimalno urno postavko. Lahko pa se minimalno urno postavko določi glede na minimalno urno postavko pri začasnem ali občasnem delu. Višina minimalne urne postavke za začasno ali občasno delo se namreč usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji in jo enkrat na leto določi Minister za delo.
Podjemna pogodba – obdavčitev
Kot vse druge oblike dela ima tudi podjemna pogodba obdavčitev. Davek je treba plačati, stopnja obdavčitve, po kateri se izračuna akontacija dohodnine, pa znaša 25 odstotkov od davčne osnove.
Podjemna pogodba – prijava
Prednost podjemne pogodbe za delo je, da lahko prek nje delo opravljajo tudi redno zaposleni, brezposelni in študenti. Slabost podjemne pogodbe pa je predvsem ta, da omogoča zelo šibko socialno varnost za tiste, ki nimajo drugje urejenih obveznih zavarovanj ali prispevkov. Mora pa naročnik od podjemne pogodbe v obveznem zdravstvenem zavarovanju plačati naslednje.
- Prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, odvisno od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi in tega, ali je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2. Prijava za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni mora biti vložena pred začetkom del. Izjemoma lahko tudi v treh dneh po zaključku.
- Prispevek za posebne primere zavarovanja po 20. členu ZPIZ-2, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
Določene prispevke pa mora plačati tudi prejemnik dohodka, torej podjemnik, in sicer naslenje.
- Za obvezno zdravstveno zavarovanje.
- Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zavarovanje za posebne primere po 20. členu ZPIZ-2, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
