pravno-svetovanje-pravnik-na-dlani

Pokličite za
pravno svetovanje:

Kaj je podjemna pogodba za delo, kdaj se izplača in kako je z obdavčitvijo?

Podjemna pogodba za delo se običajno sklene za občasna in časovno omejena dela. Kadar potrebujete neko storitev, vendar nimate potrebe, da bi osebo s tem znanjem zaposlili, se po navadi dogovorita za podjemno pogodbo. Obrazec zanjo lahko najdete na spletu, lahko pa vam jo sestavi pravni svetovalec, če pokličete 01 280 8000 – Pravnik na dlani.
Nekaj primerov, če ne veste, kaj je podjemna pogodba in kdaj vam pride prav: Podjemna pogodba oziroma pogodba o delu se lahko sklene za izdelavo ali popravilo stvari (obrtniške storitve) in fizično ali umsko delo (pri določenih umskih delih se je treba dogovoriti za avtorsko pogodbo). Lahko se sklene za posamezno storitev ali za nedoločen čas. Velika slabost tako avtorske kot podjemne pogodbe pa je, da avtor in podjemnik nista zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Kako skleniti podjemno pogodbo?

Za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana nobena oblika, lahko pa najdete obrazec na spletu, lahko se sklene tudi ustno ali vam pri sklenitvi pomagajo strokovnjaki za pravno svetovanje. Ne glede na vse je namreč verjetno najbolje, da se pogodba sklene v pisni obliki, saj sta tako obe strani zavarovani. Če vam je ljubša kot obrazec za sklenitev pogodbe individualna pogodba, ki jo sestavi pravnik, se lahko za pravni nasvet obrnete na storitev Pravnik na dlani. Prav tako vam bodo pravni strokovnjaki objasnil, kaj je podjemna pogodba in katere podatke mora vsebovati.

Za sklenitev podjemne pogodbe ne potrebujete podjetja, temveč jo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko prav tako lahko fizična oseba ali tudi pravna. Lahko jo sklenete celo s svojim delodajalcem, a le za dela zunaj vaših opisanih delovnih nalog.

Delodajalec in podjemnik se v pogodbi zavežeta, prvi, da bo storitev plačal, drugi pa, da bo dogovorjeno delo opravil, dogovorita pa se lahko tudi vse drugo, na primer, kdo bo nabavil material, kakšni so roki za izvedbo in plačilo in podobno. Če obrazec za sklenitev podjemne pogodbe, ki ga najdete na spletu, ne vsebuje vsega, kar potrebujete, raje sestavite idividualno pogodbo. Podjemnik mora imeti med opravljanjem dela vedno pri sebi izvod podpisane pogodbe.

Podjemna pogodba – minimalna urna postavka

Pri podjemni pogodbi praviloma ni minimalne urne postavke, saj se naročnik in izvajalec dogovorita o znesku za opravljeno delo, ne pa o številu ur. Če je narava dela takšna, se lahko dogovorita tudi za plačilo po uri, pri čemer ni pravila, ki bi določalo v podjemni pogodbi minimalno urno postavko. Lahko pa se minimalno urno postavko določi glede na minimalno urno postavko pri začasnem ali občasnem delu. Višina minimalne urne postavke za začasno ali občasno delo se namreč usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji in jo enkrat na leto določi minister za delo. V tem primeru minimalna urna postavka upravičenca za opravljeno uro dela v letu 2021 ne sme biti nižja od 5,5 evra.

Kaj je podjemna pogodba

Podjemna pogodba – obdavčitev

Kot vse druge oblike dela ima tudi podjemna pogodba obdavčitev. Davek je treba plačati, stopnja obdavčitve, po kateri se izračuna akontacija dohodnine, pa znaša 25 odstotkov od davčne osnove.

Podjemna pogodba – prijava

Prednost podjemne pogodbe za delo je, da lahko prek nje delo opravljajo tudi redno zaposleni, brezposelni in študenti, slabost podjemne pogodbe pa je predvsem ta, da omogoča zelo šibko socialno varnost za tiste, ki nimajo drugje urejenih obveznih zavarovanj ali prispevkov. Mora pa naročnik od podjemne pogodbe v obveznem zdravstvenem zavarovanju plačati:

  • Prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, odvisno od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi in tega, ali je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2. Prijava za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni mora biti vložena pred začetkom del, izjemoma pa v treh dneh po zaključku.
  • Prispevek za posebne primere zavarovanja po 20. členu ZPIZ-2, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.

Določene prispevke pa mora plačati tudi prejemnik dohodka, torej podjemnik, in sicer:

  • Za obvezno zdravstveno zavarovanje.
  • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zavarovanje za posebne primere po 20. členu ZPIZ-2, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.

Niste našli odgovora na svoje pravno vprašanje? Posvetujte se s pravnim strokovnjakom. Pokličite 01 280 8000.