Nadurno delo je vsako delo, ki ga delavci opravljajo preko polnega delovnega časa. Gre torej za delo, ki časovno presega polni delovni čas (40 ur na teden). Tako kot je omejen krajši delovni čas, je tudi nadurno delo časovno omejeno. Traja lahko največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec ter največ 170 ur na let. Delovni dan tako ne sme trajati dlje kot 10 ur na dan. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto.
Kdaj lahko delodajalec odredi opravljanje nadurnega dela?
Delodajalec lahko odredi opravljanje nadurnega dela v primeru, da pride do:
- izjemoma povečanega obsega dela;
- če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi;
- če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela;
- če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa;
- v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Načeloma mora delodajalec odredbo nasloviti pisno in to pred začetkom dela. Ustno se lahko odredi le v primeru, ko zaradi nujnosti opravljanja nadurnega dela tega ni mogoče odrediti pisno. Če pride do tega, se mora pisna odredba delavcu vseeno vročiti tudi pisno – najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Nadurno delo je mogoče odrediti v primeru, ko dela ni možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Ali vaš delodajalec krši vaše pravice glede nadurnega dela? Imate kakšno drugo dilemo, vezano na delovno pravo? O svojih pravicah in možnostih se posvetujte s Pravnikom na dlani – pokličite 01 280 8000, dosegljivi vsak delovnik med 8. in 20. uro.
Kdo nadurnega dela ne opravlja in kdo mora podati soglasje?
Zakon o delavnih razmerjih (ZDR-1) določa nekatere izjeme delavcev, katerim nadurno delo ne sme biti odrejeno. To so:
- starejši delavci;
- delavci, ki še niso dopolnili 18. let starosti;
- delavci, katerim bi se zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje (po pisnem mnenju zdravnika);
- delavci, ki imajo polni delovni čas krajši od 36 na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare;
- delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu po posebnih predpisih;
- delavci oz. delavke v skladu z določbami ZDR-1 zaradi varstva nosečnosti in starševstva.
Kot rečeno lahko nadurno delo traja tudi do 230 ur letno – v kolikor delavec poda soglasje. Ob tem je potrebno poudariti, da lahko delodajalec nekaterim skupinam delavcem odredi opravljanje nadurnega dela le z njihovim predhodnim pisnim soglasjem. To so: starejši delavci, delavci, ki skrbijo za otroka, starega do treh let in tisti, ki sami skrbijo za otroka, mlajšega od 7 let, ali hudo bolnega otroka/otroka s posebnimi potrebami. Enako velja za delavko v času nosečnosti in še eno leto po porodu oz. ves čas, ko doji otroka.
