Odpoved dedovanju je pravni institut, ki ga opredeljuje Zakon o dedovanju. Razlog za odpoved dedovanju oz. odpoved dediščini je lahko več. Bodisi je oseba že prejela kaj za časa življenja zapustnika bodisi so zato krive druge okoliščine, na primer odpoved dedovanju v korist sodediča ali pa enostavno zato, ker je zapustnik ob smrti zapustil tudi velike dolgove. Dedovanju se odpoveste z izjavo, ki jo morate oddati do konca zapuščinske obravnave. Ker se dedna pravica pridobi šele ob uvedbi dedovanja (tj. ob smrti zapustnika), je šele tedaj možno tudi razpolagati z njo. Sporazum zato oddate le, če je dedovanje že uvedeno, torej po smrti zapustnika.
Še več člankov, ki vam bodo pomagali razjasniti postopek dedovanja, najdete TUKAJ.
ODPOVED DEDOVANJU V KORIST SODEDIČA
Če želite, lahko v izjavi, v kateri se odpovedujete dedovanju, navedete drugega dediča, za katerega želite, da deduje vaš delež. V tem primeru se takšna izjava šteje za odstop dednega deleža. Podpisa na tej izjavi ni potrebno notarsko overiti, lahko pa sodišče v dvomu zahteva overitev pisne izjave o odpovedi dediščini. Potrebno je poudariti, da se lahko tu odločimo za odpoved le v svojem imenu ali tudi v imenu naših potomcev. Dobro premislimo in tudi izrecno poudarimo, če se ne želimo odpovedati tudi v imenu naših potomcev. Stanje izjave je namreč dokončno.
Se vam vse skupaj zdi preveč zapleteno? Imate dodatna vpršanja, ki se nanšajo na vaš osebni primer? Naši pravniki vam bodo svetovali, odgovorili na vsa vprašanja, lahko vam tudi pripravijo izjavo o odpovedi dedovanja. Pokličite 01 280 8000 – Pravnik na dlani.
ODPOVED NEUVEDENEMU DEDOVANJU
Posebna izjema, ki jo Zakon o dedovanju določa v 137. členu, je odpoved neuvedenemu dedovanju. Sporazum oz. izjava o odpovedi neuvedenemu dedovanju se lahko sklene le med zapustnikom in njegovim potomcem in to v času, ko je zapustnik še živ (če se spomnimo – odpoved dedovanju je sicer možna šele po smrti zapustnika). Ta mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa. Z izjavo se potomec odpove dediščini, ki bi mu po smrti zapustnika (prednika) pripadala. Po sklenitvi takšnega sporazuma so posledice enake kot pri odpovedi dediščini. Če se je dediščini odpovedal potomec, potem tudi njegovi potomci nimajo možnosti dedovanja (razen v primeru, da je s sporazumom o odpovedi ali z morebitnim kasnejšim sporazumom določeno drugače). Ker pravica zahtevanja nujnega deleža izhaja iz zakonitega dedovanja, potomec, ki se je neuvedenemu dedovanju odpovedal, ne mora zahtevati nujnega deleža.
Za ostale dediče to pomeni, da ko sodišče ugotavlja zakonite dediče, se šteje, kot da bi dedič, ki se je odpovedal dedovanju, umrl pred zapustnikom in brez potomcev. Če se je dedič odpovedal dedovanju le v svojem imenu (in to tudi jasno piše v izjavi), se šteje, da je le on »umrl« pred zapustnikom, na njegovo mesto pa vstopajo njegovi potomci.
KAKO JE Z ODGOVORNOSTJO DO DOLGOV?
Ko dedič deduje, se dedujejo tako pravice kot tudi dolgovi. Dedič je odgovoren tudi za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Ko se odpoveste dedovanju, je odvisno na kakšen način to izvedete – se odpoveste v celoti ali se odpoveste v korist sodediča. Z sporazumu o odpovedi dedovanja tako tudi niste več vezani na zapustnikove dolgove. Ta vidik se tretira, kot da nikoli tudi niste bili dedič. Drugače je v primeru, ko se dedovanju odpoveste v korist sodediča. Takrat se šteje, da ste z dednim deležem že razpolagali. To privede do vaše odgovornosti za morebitne dolgove zapustnika, do višine vrednosti dednega deleža, s katerim ste razpolagali.
POZOR - POTI NAZAJ NI
Pred odločitvijo o odpovedi temeljito premislite, saj je izjava o odpovedi dediščine nepreklicna. Edina možnost za razveljavitev je dokaz, da je bila izjava podpisana s silo, grožnjo ali zvijačo. O vaši konkretni situaciji vam lahko svetujejo tudi pravniki iz Pravnika na dlani – 01 280 8000.
