Pripravništvo je odlična priložnost za delodajalce, da odkrijejo in razvijejo mlade talente, ki bodo prispevali k rasti podjetja. Pa veste, kakšne so razlike z običajnim delom? Na kaj morate biti pozorni, kako se sklene pogodba o pripravništvu? V tem članku spoznajte zakonske zahteve, pravice in obveznosti ter najboljše prakse za upravljanje pripravnikov.
Kaj je pripravništvo oz. pripravniško delo?
Pripravništvo je obdobje usposabljanja, ki ga posameznik opravi pred začetkom samostojnega opravljanja poklica. Namenjeno je pridobivanju praktičnih znanj in izkušenj, ki jih pripravnik potrebuje za učinkovito in samostojno delo v izbranem poklicu. Pripravništvo v Sloveniji opredeljuje več zakonodajnih aktov, ki skupaj tvorijo zakonodajni okvir za izvajanje pripravništva. Osnove so opredeljene v ZDR-1. Pripravništvo v zaseben sektorju urejajo različne kolektivne pogodbe, medtem ko pripravništvo v javnem sektorju urejajo različni zakoni (npr. v državnih organizacijah je to Zakon o javnih uslužbencih).
Ne veste ali je tudi za vaše podjetje primerno pripravniško delo? Kako urediti vse potrebno? Pravni nasvet za vaša vprašanja še nikoli ni bil bolj dosegljiv. Pokličite 01 280 8000 ali enostavno rezervirajte termin za pogovor na naši spletni strani!
Pripravništvo – časovna omejitev
Pripravništvo lahko traja različno dolgo, od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od panoge in specifičnih zahtev poklica. Pripravništvo za zobozdravnike tako traja eno leta, sodniško pripravništvo pa kar 2 leti. Obstajajo tudi določene omejitve, kot so starostne omejitve, trajanje pripravništva in zahteve po predhodnem izobraževanju. Te omejitve so običajno določene z zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami.
Kako se sklene pogodba o pripravništvu?
Pogodba o pripravništvu je ključni dokument, ki ureja razmerje med pripravnikom in delodajalcem. V bistvu gre za pogodbo o zaposlitvi, poteka pa v naprej določenem časovnem obdobju. Sklenitev pogodbe zahteva natančno opredelitev delovnih nalog, trajanja pripravništva, višine plačila, mentorstva in drugih pogojev dela. Delodajalci morajo zagotoviti ustrezne pogoje za učenje in razvoj ter biti pozorni na zakonske zahteve glede pripravništva, kot so minimalne pravice pripravnikov, pogoji za mentorje in zahteve po rednem spremljanju napredka pripravnika. Ker je zahtev kar nekaj, vam predlagamo posvet s pravnim strokovnjakom, ki vam bo pogodbo o pripravništvu tudi sestavil. Prepričani ste lahko, da bo napisana skladno z zakonom in vašimi poslovnimi željami.
Pravice in obveznosti delodajalcev ter vprašanje prostovoljnega pripravništva
Delodajalci imajo pri pripravništvu določene pravice in obveznosti. Med pravice sodi izbira ustreznega kandidata za pripravništvo in usmerjanje pripravnika pri njegovem delu. Med obveznosti pa sodijo zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev, izplačilo dogovorjenega plačila in zagotavljanje mentorstva. Prostovoljno pripravništvo je posebna oblika, kjer pripravnik ne prejema plačila, vendar še vedno uživa določene pravice, kot so pravica do mentorstva in pridobivanja izkušenj. V tem primeru ne gre za pogodbo o zaposlitvi, temveč posebni pisni pogodbi. Delodajalci morajo biti pri prostovoljnem pripravništvu še posebej previdni, da ne pride do zlorab in da so spoštovane pravice pripravnika.
Za delodajalce je izjemno pomembno, da se pred sklenitvijo pogodbe o pripravništvu posvetujejo s pravnikom. Pravnik lahko pomaga pri oblikovanju pogodbe, zagotavljanju skladnosti z zakonodajo in zaščiti pravic tako delodajalca kot pripravnika. Rešitev za vaše dileme je le en klic stran.
