Ste vedeli, da se v določenih okoliščinah lahko izognete plačilu kazni, ki ste jo prejeli zaradi prehitre vožnje. Zakonodaja vas v nekaterih primerih ščiti, pravniki pa svetujejo, da pripravite dokazno gradivo. Vsem se kdaj zgodi, da imamo za volanom težko nogo. Bodisi plin pohodimo namerno, ker se nam mudi, bodisi pogled za trenutek umaknemo s števca – in hop, kazen je tu! Ujeli smo se na radar … V nekaj dneh nas na domačem naslovu preseneti obvestilo o storjenem prekršku in dodeljenih kazenskih točkah. A tudi če vas posname radar in prejmete kazen, ni rečeno, da ste jo dolžni plačati. Državni organi, policija ali mestno redarstvo, vas bodo na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) k temu seveda pozvali, ob tem pa uporabili svoja sredstva za sankcioniranje. A po pravni poti se da doseči marsikaj. Torej, v katerih primerih se plačilu kazni lahko izognete?
Ugovor za plačilo vložite le, ko ste prepričani, da prekrška niste storili!
Običajno je najbolje, da kazen poravnamo takoj, torej v osmih oziroma šestnajstih dneh, saj v tem primeru plačamo le polovico kazni. V primeru, da vozila niste vozili vi oz. imate tehten razlog za prehitro vožnjo (izredne okoliščine), lahko vložite zahtevo za sodno varstvo oz. z drugimi besedami ugovor. Vendar pozor! Če vam bodo ugovor na sodišču zavrnili, izgubite možnost plačila polovične kazni, poleg tega pa boste morali poravnati tudi stroške postopke. Zato se ugovora poslužujte le takrat, ko ste prepričani, da vam bo sodišče opustilo plačilo kazni.
Vozil je nekdo drug!
Pogosto se zgodi, da lastnik in voznik avtomobila nista ista oseba. Prekršek, storjen z vašim vozilom, ki ga je upravljal nekdo drug, ni vaša odgovornost, zato se lahko pritožite. A dokazati boste morali, da avtomobila res niste vozili vi. Poleg dejstev, ki vas izključujejo iz kraja dogodka, boste za razglasitev nedolžnosti morali predložiti tudi dokazni material, bodisi pridobiti priče, prinesti ustrezne listine, posnetke nadzornih kamer. Čim več materiala naberete, lažje boste na sodišču izkazali svojo nedolžnost. Močan dokaz je tudi izjava dejanskega storilca, ki je prekršek storil, a vseeno je priporočljivo izjavo storilca podkrepiti s katerim izmed zgoraj navedenih dokazov.
Lahko pa se sprenevedate, kdo je dejanski storilec, ki ga je ujel radar, in policija bo dejanskega krivca morala poiskati sama. V primeru, da pristojni organi ugotovijo, kdo je dejansko odgovoren za storjen prekršek, bo slednja prav tako imela pravico do ugovora ali polovičnega plačila kazni.
Niste prepričani ali imate dovolj trdne dokaze za dokazovanje izrednih okoliščinah? Posvetujte se s Pravnikom na dlani, ki vam lahko pomaga tudi pri sestavi ugovora. Dosegljiv vsak delavnik med 8. in 20. uro na telefonski številki 01 280 8000.
Izredne okoliščine
V nekaterih primerih ne vozimo (pre)hitro zaradi naše objestnosti, ampak zato, ker se nam resnično zelo mudi. Olajševalne okoliščine so lahko nujna pot, ki smo jo morali opraviti, ko smo se ujeli na radar. Pa pri tem ne velja hitenje na letališče, pomemben sestanek ali zmenek. V to kategorijo spada ravnanje v skrajni sili, ko smo na primer zaradi bolezni ali poškodbe morali čim hitreje v bolnišnico peljati katerega od družinskih članov, se lahko šteje za olajševalno okoliščino pri plačilu globe. Prejemnik prekrška lahko zato zahteva sodno varstvo, a sodniki takšnim pritožbam načeloma niso najbolj naklonjeni. Voznik bo zato moral predložiti čim več dokaznega gradiva, kot je potrdilo o hospitalizaciji, svojo nujno pot pa zelo natančno opisati v izjavi.
