V življenju ne moremo kontrolirati čisto vsega. Zato se vam je verjetno že zgodilo, da vam kdaj ni preostalo drugega kot da zaradi bolezni ali bolečin sporočite delodajalcu, da vas ne bo na delo. Bolniški stalež je plačan čas odsotnosti od dela, ki ga delavci lahko izkoristijo iz zdravstveno upravičenih razlogov. Za odsotnost/zadržanost od dela zaradi bolezni, poškodb in drugih upravičenih razlogov se uporabljajo tudi izrazi bolniška odsotnost, absentizem, zdravstveni absentizem.
Za odobritev bolniškega staleža potrebujete odobritev osebnega zdravnika, ki deluje v sistemu zdravstvenega zavarovanja in imenovanih zdravnikov na ZZZS. Gre za posebno obliko socialne varnosti, ki bolniku zagotavljala denarno nadomestilo za čas, ko ni zmožen opravljati svojega dela. Kot pravica vsakega delavca, zaposlenega ali samozaposlenega, je v ta namen navedena v Zakonu o delovnih razmerjih, pravica do prejemanja nadomestila plače pa je zapisana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v pravilniku o zdravstvenem zavarovanju.
UGOTAVLJANJE ZAČASNE ZADRŽANOSTI OD DELA
Pravila za uveljavljanje bolniškega staleža se razlikujejo glede na razlag in trajanje odsotnosti. Vse podrobnosti so zapisane v Zakonu o delavnih razmerjih in Zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
Imenovani zdravnik ZZZS odloča na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobi od osebnega zdravnika. Bolniški list, ki ga osebni zdravnik izda v elektronski obliki, dokazuje upravičeno odsotnost od dela in tako tudi nadomestilo plače za čas odsotnosti. Do elektronskega bolniškega lista (eBol) tako lahko dostopa delavec preko ZZZS portala in delodajalec preko sistema SPOT. Izjema so zaposleni pri fizičnih osebah, zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah, kmetje, verski uslužbenci, ki si potrdilo zagotovijo fizično.
PRITOŽBA ZOPER ODLOČBO
Če se zavarovana oseba ali delodajalec ne strinjata z odločbo imenovanega zdravnika ZZZS, lahko v roku 5 delovnih dni po prejemu odločbe vložita pritožbo. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija ZZZS. Ta opravi obravnavo in o svoji odločitvi izda odločbo najkasneje v 8 dneh. Po potrebi zavarovanca tudi pregleda, sicer pa sprejme odločitev na podlagi medicinske dokumentacije. Če se zavarovana oseba ali delodajalec zopet ne strinjata z odločbo, lahko vložita tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
NADOMESTILO PLAČE MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA
Osnova za bolniško nadomestilo je povprečna mesečna plača zavarovanca in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna odsotnost z dela. Tako je višina nadomestila plače odvisna od več dejavnikov – osnove za nadomestilo, razloga odsotnosti, trajanja bolniškega staleža in samega načina vrednotenja.
Nadomestilo za bolniško odsotnost ne more biti nikoli manjše od 60 % minimalne plače ali višje od plače, ki bi jo dobili, če bi delali. Višina bolniškega nadomestila se razlikuje tudi glede na časovno obdobje odsotnosti – odsotnost več ali manj kot 90 koledarskih dni.
Glede na dolžino bolniške odsotnosti so tudi drugačni postopki urejanja zadeve. Od 1. marca 2022 dolžino bolniške odsotnosti lahko delimo na:
- Kratkotrajna bolniška odsotnost – do 3 dni brez potrdila zdravnika
- Bolniška odsotnost – do 20 dni. Bolniški stalež vam odobri osebni zdravnik, prav tako pa vam izda tudi bolniški list. Prvih 20 dni odsotnosti je zaposleni upravičen do nadomestila plače, ki je v celoti breme delodajalca.
- Daljša bolniška odsotnost – nad 20 dni. Daljši bolniški stalež presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Ta zaposlenemu izda odločbo, v kateri so navedeni podatki o razlogu odsotnosti, datum izteka nadomestila in režim gibanja zaposlenega v času odsotnosti. Plačilo bolniške odsotnosti do 20 dni gre v breme delodajalca, nad 20 dni pa v breme ZZZS.
Vas muči pravna težava in ne veste, kako bi se je lotili? Obrnite se na profesionalne in izkušene pravnike iz Pravnika na dlani.
Telefonsko pravno svetovanje vam je na voljo vsak delavnik med 8. in 20. uro na telefonski številki 01 280 8000.
