Ste ob bolniškem dopustu bili v dilemi ali lahko poleg obiska zdravnika sploh zapustite dom? Greste lahko v trgovino, na sprehod?
Ko smo bolniško odsotni, moramo upoštevati navodila, ki nam jih predpiše osebni zdravnik. Ta določajo, koliko moramo počivati, ali so nam dovoljeni izhodi, sprehodi, odhodi izven kraja, kjer bivamo … Zavarovanec v času bolniškega staleža lahko zapusti kraj stalnega bivališča, vendar le v primeru, da to ne vpliva negativno na potek zdravljenja in pod pogojem, da mu to dovoli zdravnik. Ravnanje zavarovanca v času začasne zadržanosti od dela mora zato biti natančno opredeljeno že, ko se bolniška odsotnost začne. Da se izognemo morebitnim kršitvam pa je priporočljivo, da se še dodatno posvetujemo s svojim osebnim zdravnikom.
Preverjanje delavca med bolniško odsotnostjo
Preverjanje zaposlenega v času bolniški odsotnosti je pravica delodajalca. S tem se zavaruje pred morebitnimi primeri nepoštenega izkoriščanja bolniške. V sumljivih okoliščinah lahko delodajalec nadzor izvaja sam ali pa za to najame detektiva, a to le v prvih dvajsetih dneh trajanja odsotnosti. Detektiv lahko od osebnega zdravnika zaposlenega pridobi podatke o navodilih in dovoljenjih, ne pa tudi o sami diagnozi in postopku zdravljenja. Ko je delavec bolniško odsoten več kot 20 dni, delodajalec ne more več izvajati nadzora. To vlogo prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V tem primeru lahko na vrata potrka laični nadzornik ZZZS, ki ugotavlja, ali oseba upošteva navodila osebnega zdravnika.
Če ste samozaposleni, samega sebe najverjetneje ne boste preverjali sami, lahko pa pričakujete morebiten obisk nadzornika po pretečenih 20 dneh bolniške odsotnosti.
- Imate bolj specifična vprašanja glede bolniške odsotnosti ali druge dileme s področja delovnega prava? Posvetujte se s Pravnikom na dlani, ki je dosegljiv vsak delavnik med 8. in 20. uro na telefonski številki 01 280 8000.
Bolniška odsotnost - zloraba in posledice
Kršitev navodil osebnega zdravnika lahko pripelje do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je skrajni ukrep delodajalca. Krivda pa mora biti zaposlenemu tudi dokazana.
Če kršimo zdravnikova priporočila, izvajamo pridobitveno dejavnost v času bolniške odsotnosti ali zapustimo kraj bivanja brez dovoljenja zdravnika, lahko ostanemo brez denarnega nadomestila, ki nam sicer pripada v času začasne zadržanosti od dela. Hkrati pa zloraba bolniške odsotnosti lahko privede tudi do izredne odpovedi delovnega razmerja, kot to določa Zakon o delavnih razmerjih. To se lahko zgodi v primeru da je zloraba tudi podprta z dokazi. Relevantne dokaze lahko pridobi detektiv (fotografije in zaznave), v primeru delopravnega spora pa jih sodišče tudi upošteva kot zadosten dokaz.
Tudi objava fotografije na socialnih omrežjih je lahko zadosten dokaz. Če se v času bolniškega staža odpravite na izlet izven kraja bivanja, ki ga ne bi smeli zapustiti, objavite fotografijo in delodajalec pridobi te podatke, potem vas lahko za to sankcionira.
