Za vsakega podjetnika ali direktorja je prekinitev pogodbe z zaposlenim stresen in predvsem tvegan postopek. Slovensko delovno pravo je namreč izrazito naravnano k zaščiti delavca. Zato lahko že najmanjša procesna napaka (napačno vročen dokument ali slabo utemeljen razlog) delodajalca hitro pripelje pred delovno sodišče. Posledice pa so visoki stroški, sodne kazni in obveznost izplačila zaostalih plač.
Da bi zaščitili svoje podjetje, morate natančno poznati postopke. Spodaj preverite, kje se skrivajo največje pasti pri odpuščanju in kako se jim varno izogniti.
Potrebujete nasvet pri odpovedi? Ste v dvomih, kako pravilno izpeljati postopek odpuščanja? Vsaka situacija z zaposlenimi je specifična in zahteva individualno pravno presojo. Obiščite Pravnik na dlani, posvetujte se s strokovnjaki in si zagotovite celovito pravno podporo za podjetja.
Redna in izredna odpoved: Kje delodajalci naredijo največ napak?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne dopušča odpuščanja »kar tako«. Vsaka redna odpoved mora biti strogo in objektivno utemeljena. Najpogosteje se to izvede iz poslovnih razlogov (zmanjšanje obsega dela, ukinitev oddelka), zaradi nesposobnosti zaposlenega ali neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Največja past poslovnega razloga: Če ukinjate delovno mesto, mora biti reorganizacija v podjetju dejanska in ne zgolj navidezna. Delovne naloge je treba ustrezno prerazporediti, odpovedni razlog pa mora biti v dokumentaciji izčrpno in logično obrazložen. Prav tako morate dosledno spoštovati vse zakonsko ali pogodbeno določene odpovedne roke.
Pri izredni odpovedi pa gre za situacije, ko zaposleni stori tako hudo kršitev (npr. kraja, hujša kršitev varnosti, neupravičen izostanek), da nadaljevanje sodelovanja preprosto ni več mogoče niti do konca odpovednega roka. Vendar previdno: vsako kršitev morate trdno dokazati, izredno odpoved pa morate podati v zelo kratkem, zakonsko določenem roku od ugotovitve kršitve.
Je prišlo do kršitve vaših pravic? Rešite jih in se s pomočjo Pravnika na dlani pritožite!
Bolniška odsotnost: Je delavec res popolnoma zaščiten?
Med delodajalci pogosto kroži mit, da delavcu, ki je v bolniškem staležu, sploh ni mogoče prekiniti pogodbe. To ne drži povsem. Res je, da bolniška odsotnost sama po sebi nikoli ne sme biti razlog za odpustitev (to bi bila namreč diskriminacija).
Če pa v podjetju nastopi povsem legitimen poslovni ali pa krivdni razlog, lahko odpoved vročite tudi delavcu na bolniški. Zaščita je le v tem, da se mu bo delovno razmerje izteklo šele takrat, ko se vrne na delo (ali pa najpozneje v 6 mesecih).
Povsem drugačna zgodba pa je zloraba bolniškega staleža. Če s pomočjo detektiva ugotovite in dokažete, da zaposleni med bolniško krši navodila zdravnika (npr. opravlja delo na črno ali gre na dopust), je to eden izmed utemeljenih razlogov za takojšnjo izredno odpoved.
Največje tveganje: Odpoved pogodbe osebam s statusom invalida
Če želite odpustiti osebo s statusom invalida, stopate na izjemno občutljivo pravno področje. Tukaj klasična odpoved iz poslovnega razloga ne pride v poštev, dokler ne speljete zelo strogega postopka.
Če ima delavec ugotovljeno II. ali III. kategorijo invalidnosti in zanj v podjetju nimate več ustreznega dela, morate izvesti naslednje obvezne korake:
- Preveriti morate, ali obstaja zanj drugo primerno delovno mesto znotraj vašega podjetja.
- Če ga ni, morate pisno preveriti možnost njegove zaposlitve pri vsaj treh drugih delodajalcih.
- Če so odgovori negativni, delavcu vročite izjavo o nameravani odpovedi in pripravite natančno obrazložitev.
- Celotno dokumentacijo nato presodi Zavod RS za zaposlovanje, končno (in zavezujoče) mnenje pa poda posebna Komisija MDDSZ.
Če ta postopek preskočite ali ga izvedete površno, bo delavec na sodišču skoraj zagotovo zmagal, vi pa mu boste morali izplačati vse zaostale plače.
Nova obveznost podjetij: Pravica do odklopa
Poleg pravilnega vodenja odpuščanj morajo biti delodajalci po novem zelo pozorni tudi na pravico do odklopa. To je zakonska obveznost, ki jo morate imeti urejeno v internih aktih in jo predvsem dejansko izvajati v praksi. Zaposlenim morate zagotoviti čas počitka, ko jim ni treba odgovarjati na službene klice in e-pošto. Spoštovanje te pravice ščiti vaše podjetje pred inšpekcijskimi globami in morebitnimi tožbami zaposlenih zaradi izgorelosti.
Preventiva je cenejša od sodišča
Statistika kaže, da se večina izgubljenih delovnopravnih sporov na sodišču začne pri slabo napisanih pogodbah in neobstoječih pravilnikih. Temelj varnega poslovanja podjetja je urejena interna dokumentacija.
Priporočljivo je, da redno izvajate strokovni pregled pravnih dokumentov za podjetja, saj se zakonodaja nenehno spreminja in dopolnjuje. Samo z ustreznimi pogodbami o zaposlitvi, natančnimi opomini in posodobljenimi internimi akti boste ob morebitnem sporu zares zaščiteni.
Ne učite se na lastnih napakah, saj so pri kadrovskih zadevah te lahko usodne. Raje se posvetite razvoju svojega posla, pravne zagate in pripravo dokumentacije pa prepustite strokovnjakom. Za zanesljivo B2B podporo se obrnite na Pravnik na dlani in poslujte brez strahu pred inšpekcijami in tožbami.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Ali lahko odpustim delavca na bolniški?
Da, če imate utemeljen poslovni ali krivdni razlog (bolniška sama ne sme biti razlog). Vendar pozor: delovno razmerje se mu ne bo prekinilo takoj, temveč se podaljša do konca bolniške (največ za 6 mesecev).
Kako zakonito odpustiti delavca zaradi slabega dela?
Podate lahko odpoved iz razloga nesposobnosti. Pred odpovedjo pa ga morate pisno opozoriti na napake, mu dati jasna navodila in določiti rok, v katerem mora svoje delo izboljšati.
Kdaj ob odpovedi pripada odpravnina?
Odpravnino morate izplačati ob redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (če je delavec pri vas zaposlen več kot 1 leto). Pri odpovedi iz krivdnega razloga in pri izredni odpovedi odpravnine ni.
