Kaj je kaznovalno pravo?
Kaznovalno pravo obsega sistem kaznivih ravnanj. Vključuje kazensko pravo, prekrškovno pravo in disciplinske postopke. Kazensko pravo obravnava kazniva dejanja. Gre za tista v zakonu predpisana ravnanja, ki najbolj posegajo v temeljne družbene vrednote in ki so zato tudi najstrožje sankcionirana (predvsem z zaporno kaznijo).
Prekrškovno pravo pa obravnava dejanja, ki po svoji naravi niso tako intenzivna in je zato zanje predpisana milejša kazen: globa, opomin, kazenske točke v prometu, odvzem vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila itd. Tudi postopka, v katerih se obravnavata obe kategoriji kaznivih ravnanj, sta različna.
Kazenski postopek je poseben in samostojen pravni postopek, v večini primerov sprožen po uradni dolžnosti s strani državnega tožilstva in poteka pred sodiščem. Prekrškovni postopek pa je poseben upravni postopek, ki ga opravi upravni organ (npr. policija), sodišče pa odloči zgolj o pravnem sredstvu zoper odločbo o prekršku.
Na katerih področjih kaznovalnega prava vam lahko svetujemo?
Povračilo stroškov in drugih prejemkov
Povračilo stroškov je zelo pomemben vidik poslovanja. Delavcem je namreč potrebno zagotoviti vsa nadomestila in ostale prejemke.
Zaposlitev tujcev iz tretjih držav – postopki in pomoč
Zaposlitev tujcev iz tretjih držav je vse pogostejše. Kako lahko kot delodajalec to uredite, kakšen je postopek in potrebna dokumentacija?
Pravnik odgovarja: Posvojitev odrasle osebe – postopek in stroški
Pravnik odgovarja: V Sloveniji je možna tudi posvojitev odrasle osebe. Kako ta postopek poteka in kakšni so stroški?
Pravnik odgovarja: lahko svoj del poslopja prodam brez solastnikovega soglasja?
Pravnik odgovarja: Si delite poslopje še z drugimi solastniki? Kako je v tem primeru s prodajo vašega dela? Je možna tudi brez soglasja?
Pravnik odgovarja: dedovanje denarja pomeni dedovanje dolgov?
Pravnik odgovarja: Slej kot prej se srečamo z dedovanjem. Ali dedovanje premoženja nujno pomeni tudi dedovanje dolgov?
Pravnik odgovarja: lahko v prenovo hiše prisilim solastnike?
Pravnik odgovarja: če si hišo delimo še z drugimi solastniki, lahko pogosto pride do nestrinjanj. Kaj pa, ko pride do nujne obnove?