Pravni problem stranke
Na nas se je obrnila stranka, ki je bila udeležena v prometni nesreči na ozki in nepregledni cesti s poškodovanim voziščem. Policija ji je očitala, da naj bi prometno nesrečo povzročila sama, ker naj bi zapeljala na nasprotno stran vozišča. Stranka se s tem ni strinjala, saj je zatrjevala, da je vozila po svoji strani ceste, previdno in ob desnem robu vozišča, ker je cesto dobro poznala in je vedela, da je na določenem delu poškodovana. Po njenih navedbah naj bi nasprotna voznica zaradi izogibanja poškodovanemu delu ceste zapeljala na njen vozni pas, pri tem pa naj bi vozila prehitro glede na razmere na cesti. V nesreči ni bilo telesnih poškodb, nastala pa je materialna škoda na vozilih.
Kaj je storil Pravnik na dlani?
Pravnik na dlani je s stranko najprej podrobno preveril okoliščine prometne nesreče: potek ceste, položaj poškodovanega vozišča, smer vožnje obeh vozil, mesto trčenja, ravnanje nasprotne voznice in navedbe policije. Na podlagi pogovora in dokumentacije, ki jo je posredovala stranka, smo pripravili pisno izjavo oziroma odgovor policiji, v katerem smo jasno predstavili strankino verzijo dogodka.
V dokumentu smo poudarili, da stranka ne priznava odgovornosti za prometno nesrečo, saj je po njenih navedbah vozila po svojem voznem pasu in se zaradi nevarne situacije celo umaknila skrajno desno. Izpostavili smo tudi, da je bila cesta nepregledna in poškodovana, zato bi moral vsak voznik hitrost in način vožnje prilagoditi razmeram. Prav tako smo stranki pojasnili, da bo v primeru izdaje odločbe o prekršku mogoče vložiti pravno sredstvo in odločbo izpodbijati pred pristojnim organom oziroma sodiščem.
Pravna podlaga
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da mora voznik voziti po desnem smernem vozišču oziroma po desni strani vozišča glede na dovoljeno smer vožnje. Na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov mora voznik voziti po desni strani tako, da promet poteka varno in neovirano.
Poleg tega mora voznik hitrost in način vožnje prilagoditi poteku ceste, tehničnim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti in drugim prometnim razmeram. To pomeni, da mora biti vožnja na ozki, poškodovani ali nepregledni cesti še posebej previdna, saj mora voznik ves čas obvladovati vozilo in ga po potrebi pravočasno ustaviti.
Pomembna je tudi določba, da se mora voznik pred spremembo smeri vožnje ali premikom vozila prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Če voznik zaradi izogibanja poškodovanemu delu ceste zapelje na nasprotni vozni pas, mora to storiti le, če je tak premik varen. V konkretnem primeru je bilo zato ključno opozoriti, da je treba ugotoviti dejansko mesto trčenja, položaj vozil po nesreči in vprašanje, kateri voznik je s svojo vožnjo povzročil nevarno situacijo.
Primer kaže, da se je treba na policijski poziv odzvati pravočasno in argumentirano. Če se stranka z očitkom policije ne strinja, je pomembno, da svojo verzijo dogodka jasno predstavi že v začetni fazi postopka, saj lahko dobro pripravljena izjava pomembno vpliva na nadaljnji potek prekrškovnega postopka.
