Kaj morate vedeti, če vam je delodajalec vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga? Po novem se to žal dogaja mnogim, saj epidemija ne prizanaša gospodarstvu. Preberite, kakšne so obveznosti delodajalca in kaj morate narediti sami, da boste lahko prejemali denarno nadomestilo za brezposelne.
Kako poteka odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po novem?
Sama odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po novem (tudi v času epidemije) za delavca ostaja nespremenjena.
1. Delodajalec vam vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Po novem ima zaradi epidemije nekaj več manevrskega prostora glede samih razlogov za odpoved, vseeno pa jo mora dobro utemeljiti.
Odpoved iz poslovnih razlogov vam mora biti vročena v pisni obliki in mora vsebovati utemeljeno obrazložitev dejanskega razloga odpovedi. Delodajalec vas mora pisno seznaniti tudi o pravnem varstvu in o vaših pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (npr. denarno nadomestilo za brezposelne) ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.
Če v nadaljevanju pride do sodnega postopka, je dokazno breme na strani delodajalca. To pomeni, da je delodajalec tisti, ki mora v primeru ugotavljanja ničnosti odpovedi dokazati utemeljene razloge za odpoved (obrnjeno dokazno breme).
Najpogostejši način vročanja je še vedno osebno, na primer na sestanku, kjer vas delodajalec seznani z odpovedjo. Lahko pa vam dokument pošljejo tudi po pošti (priporočeno s povratnico) ali se odločijo za z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Zadnje je res skrajna možnost, ki je predvidena predvsem v primeru, ko se hkrati odpušča večje število delavcev (presežni delavci). Seveda tudi v tem primeru vsakemu delavcu pripada odpravnina iz poslovnih razlogov.
Ja, delodajalec vas lahko odpusti, če ste na dopustu. Običajno pa se odpoved vroči po koncu dopusta. Glejte tudi odstavek odpovedni rok in dopust.
Ali vas delodajalec lahko odpusti med bolniško odsotnostjo?
Ja, delodajalec vas lahko odpusti med bolniško odsotnostjo. Vendar pa odpoved ne učinkuje tekom bolniške odsotnosti. Pogodba o zaposlitvi se v tem primeru prekine na dan, ko se vrnete oziroma bi se morali vrniti na delo, najkasneje pa v 6 mesecih po poteku odpovednega roka.
Kaj pa odpovedni rok in dopust?
V času odpovednega roka lahko v dogovoru z delodajalcem koristite letni dopust. Odpovedni rok se s tem ne podaljša. Primer: če imate 30 dni odpovednega roka in boste v tem času koristili 5 dni dopusta, se vam bo odpovedni rok iztekel na isti dan kot sodelavcu, ki v tem času ne bo koristil dopusta.
Kakšne so vaše pravice, če ste prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po novem?
Da ne bi imeli težav in da ne bi bile vaše pravice zanemarjene, se posvetujte s Prvnikom na dlani!
Odpravnina ob odpovedi
Odpravnina iz poslovnih razlogov je ena od pravic, ki vam jo zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ni samoumevna. Če boste sami dali odpoved, vam ne pripada, ste pa do nje v večini primerov upravičeni, če vas je doletela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po novem so na slabšem delavci, ki so zaposleni manj kot eno leto, saj jim odpravnina ne pripada, zato lahko pričakujemo, da se bodo podjetja v primeru likvidnostnih težav najprej odločili za odpuščanje prav te skupine.
Odpravnina ob odpovedi se izračuna iz osnove, ki predstavlja povprečno mesečno BRUTO plačo za zadnje 3 mesece pred odpovedjo, ki so bile izplačane pred vročitvijo odpovedi oziroma bi morale biti izplačane (v primeru, da delodajalec ne izplačuje plač).
Enako kot odpovedni rok in dopust je odvisna od dosežene delovne dobe pri delodajalcu, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
- Do 1 leta – ni odpravnine.
- 1 – 10 let – 20% osnove x število let.
- 10 – 20 let – 25% osnove x število let.
- Več kot 20 let – 33% osnove x število let.
Primer: Delavec je bil zaposlen 12 let in je zadnje 3 mesece prejel povprečno BRUTO plačo 2.000 €.
Računamo: odstotek x osnova x število let
0,25 x 2.000 x 12 = 6.000 €
Štejejo se dopolnjena leta zaposlitve pri istem delodajalcu. Primer: Delavec ima 15 let delovne dobe, vendar je šele 8 mesecev zaposlen pri trenutnem delodajalcu. Zaposlitev je za nedoločen čas. V tem primeru ima pravico do največ 15 dni odpovednega roka, odpravnina ob odpovedi pa mu žal ne pripada.
Kaj ureja Zakon o delovnih razmerjih za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po novem?
ZDR-1 med drugim seveda ureja tudi pogoje za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po novem je prišlo do nekaterih sprememb za delodajalce, saj so v času epidemije poslovni razlogi (upad prihodka, ukinjanje delovnih mest) pogostejši kot sicer. Za delavca pa postopek ostaja enak.
Kateri so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po novem ZDR-1?
Razlogi so lahko ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni in drugi podobni razlogi, zaradi katerih vas, preprosto povedano, delodajalec ne potrebuje več. V praksi so to na primer:
- spremembe na trgu,
- upad povpraševanja,
- modernizacija delovnih procesov.
Ali vas delodajalec lahko odpusti, če ste na čakanju?
Tudi če vas je delodajalec napotil na čakanje na delo, lahko dobite odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po novem ta scenarij niti ni redek, sploh če se podjetja soočajo z likvidnostnimi težavami.
2. Delodajalec vam lahko ponudi novo pogodbo o zaposlitvi (za drugo delovno mesto).
POZOR! Odpravnina ob odpovedi vam v tem primeru ne pripada, ravno tako pa boste morali doreči odpovedni rok in dopust. Če se bo vaša plača z novim delovnim mestom spremenila, je lahko precej razlike pri denarju glede na to, ali boste dopust koristili v odpovednem roku ali kasneje, ko boste že zaposleni po novi pogodbi.
Če se bo na primer vaša plača zmanjšala z novim delovnim mestom, se vam bolj splača kombinirati odpovedni rok in dopust, ki ga v tem primeru izkoristite, še preden se vam obstoječa pogodba o zaposlitvi izteče.
Če delodajalec ponudi delavcu premestitev na drugo delovno mesto ali odpoved iz poslovnih razlogov, svetujemo, da sprejme premestitev, saj je zavrnitev lahko razlog za odpoved iz krivdnih razlogov (nespoštovanje pogodbenih obveznosti – navodil delodajalca). Delavec tudi ne sme odkloniti dela od doma.
3. Če vam delodajalec ne ponudi nove pogodbe, se morate sami prijaviti v evidenco brezposelnih pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje
Vsa navodila in informacije vam je dolžan zagotoviti delodajalec. Vseeno pa se morate naposled sami prijaviti v evidenco brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po novem predstavlja velik priliv brezposelnih. Zato in zaradi epidemioloških razlogov trenutno ni rokov, vseeno pa vam svetujemo, da se prijavite čim prej. Med drugim je prijava pogoj, da boste lahko prejemali denarno nadomestilo za brezposelne.
Ne glede na to, kako se boste z delodajalcem dogovorili za odpovedni rok in dopust, pa se na Zavod ne morete prijaviti prej kot prvi dan po preteku pogodbe o zaposlitvi. Prijavite se torej lahko najprej en dan po datumu, ko se vam izteče odpovedni rok.
POMEMBNO: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ni pristojen za svetovanje v zvezi s postopki za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po novem (od junija 2020) roki spet tečejo normalno. Rok za prijavo v evidenco brezposelnih, ki omogoča tudi denarno nadomestilo za brezposelne, je 30 dni od prenehanja delovnega razmerja.
Za vse pravne dileme glede samega postopka odpovedi pa svetujejo, da se delavci obrnejo bodisi na Inšpektorat RS za delo ali na pravne strokovnjake s področja delovnega prava.
Odpovedni rok in dopust
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po novem za delavca ne poteka nič drugače kot pred epidemijo. To pomeni, da tudi minimalni odpovedni rok ostaja enak, in sicer se določi glede na leta zaposlitve pri delodajalcu.
- Do 1 leta zaposlitve – 15 dni.
- 1-2 leti – 30 dni.
- Več kot 2 leti – 30 dni + 2 dni za vsako dodatno leto (3 leta – 32 dni, 4 leta – 34 dni itd.).
- Več kot 25 let – 80 dni.
V primeru, da ste bili zaposleni za določen čas, je minimalni odpovedni rok 15 dni.
