Delavec, ki želi zamenjati delodajalca, lahko enostransko prekine delovno razmerje s podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na takšen način je možno odpovedati pogodbo, sklenjeno za nedoločen kakor tudi za določen čas. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca mu odpravnina ne pripada, prav tako se mu ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pogodba preneha veljati po izteku odpovednega roka. Delavcu v takšnem primeru ni potrebno posebej navajati ali utemeljevati razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kako napisati odpoved
Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delavec vročiti delodajalcu v pisni obliki. Podana je kot formalni dopis, ki nima posebej določene oblike, priporočamo pa:
- zapis standardne glave (podatki o delavcu, kraj in datum, podatki o delodajalcu),
- navedbo zadeve, da se odpoveduje pogodba o zaposlitvi,
- navedbo svojega imena in priimka (»Spodaj podpisani/a …«)
- izjavo: npr. »odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne …«
- kratko navedbo razlogov za odpoved, kar pa ni nujno,
- zaključek z zahvalo (npr. »Zahvaljujem se Vam za zaupanje in izkušnje.«),
- navedbo imena in priimka spodaj ter lastnoročni podpis.
Zakaj bi na koncu odpovedi napisali zahvalo?
Seveda bi si v idealnih razmerah vsi želeli podati odpoved le takrat, kadar bi si našli drugo, boljšo službo, a v praksi ni vedno tako. Marsikdo se za odpoved odloči, ker ga na delovnem mestu kaj moti, pa naj bo to šef, delovne zahteve, sodelavci ali sama narava dela. Ne glede na razlog pa naši pravni strokovnjaki svetujejo, da se tudi tega prelomnega koraka v karieri lotimo premišljeno in profesionalno. Gotovo je kaj, za kar se želite delodajalcu posebej zahvaliti in s tem pustiti v podjetju dober vtis. Saj veste, dober glas seže v deveto vas!
Odpovedni rok
O odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca smo pisali tukaj. V članku najdete tudi, kako se izračuna odpovedni rok. Poslovni razlog na strani delodajalca običajno pomeni, da si delodajalec želi čim prej prekiniti delovno razmerje in zato želi, da bi bil odpovedni rok čim krajši, vendar zakon ščiti delavca tako, da mu zagotavlja nek čas, v katerem si lahko poišče novo zaposlitev.
Če pa odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delavec, je situacija seveda drugačna. Odpovedni rok je namenjen temu, da delavec zaključi ali preda svoje delo in morda uvede svojega naslednika. Odpovedni rok mora biti naveden v pogodbi o zaposlitvi, vendar se delodajalec in delavec lahko ob nastopu odpovedi dogovorita tudi drugače in ga npr. sporazumno skrajšata. Govorimo seveda o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, informacije o izredni odpovedi pa najdete tukaj.
Kdaj po pravni nasvet
- V praksi prihaja do težav predvsem tedaj, kadar delavec nikakor ni pripravljen delati do konca odpovednega roka. Res je, da med odpovednim rokom delavec lahko koristi dopust, vendar je to mogoče le v dogovoru z delodajalcem. V primeru torej, če delavec 5 zaporednih dni ne pride v službo in delodajalca o tem ne obvesti, čeprav bi ga lahko, delodajalec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delavec pa odškodninsko odgovarja za celotno škodo, ki mu jo s takšnim ravnanjem povzroči.
Pravni nasvet: z delodajalcem se poskušajte dogovoriti za krajši odpovedni rok. Pripravite jasne, profesionalne argumente, lahko predlagate tudi, kdo in kako bi vas v najkrajšem možnem času lahko zamenjal.
- Če delavec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, mu odpravnina ne pripada, v večini primerov pa tudi ne pravica do nadomestila za primer brezposelnosti. Ta prejemek je namreč namenjen brezposelnim, ki jim delovno razmerje ni prenehalo po njihovi krivdi ali volji. Če pa menite, da delodajalec huje krši vaše pravice iz pogodbe o zaposlitvi ali zakona, potem je smiselno, da se posvetujete s pravnim strokovnjakom glede vaših pravnih možnosti.
Pravni nasvet: veljavni razlogi za izredno odpoved s strani delavca so opredeljeni z zakonom, med pogostejšimi so to: neplačane plače, nadomestila in prispevki za socialno varnost ter nezagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
- Dopust in nadure se ne bodo avtomatsko prenesle k novemu delodajalcu. V večini primerov novi delodajalec prizna le sorazmerni del dopusta (npr. polovico, če menjate službo sredi leta).
V prelomnih življenjskih situacijah, kar menjava službe zagotovo je, je kvaliteten pravni nasvet lahko ključen. V tujini je tovrstno pravno svetovanje že zelo uveljavljeno in pogosto uporabljeno. Tudi v Sloveniji postaja vedno bolj dostopno in priljubljeno.
Do pravnega nasveta po telefonu: 01 280 8000
Odpovedni rok –poslovni razlog
Kot navedeno, delavcu ni potrebno navajati razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora pa spoštovati zakonsko ali pogodbeno določen odpovedni rok. Poslovni razlog je odpovedni razlog na strani delodajalca. Glede na to, kdo (delodajalec/delavec) odpoveduje pogodbo, so odpovedni roki različni. Potrebno je poudariti, da zakon ščiti delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju.
| Trajanje zaposlitve | Odpoved s strani delodajalca | Odpoved s strani delavca |
|---|---|---|
|
do 1 leta |
15 dni |
15 dni |
|
daljši čas |
30 dni + 2 dni za vsako leto** |
30 dni |
|
največji možen* |
80 dni |
60 dni |
* S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen odpovedni rok, daljši od 30 dni, vendar ne daljši od 60 dni.
** Delavec z dopolnjeno delovno dobo 1 do 2 let ima 30-dnevni odpovedni rok, z dopolnjenimi 3 leti zaposlitve 32-dnevni, z dopolnjenimi 4 leti 34-dnevni in tako dalje
Odpovedni rok –pogodba za določen čas
Zgornja tabela velja tudi za primer, da ima delavec sklenjeno pogodbo za določen čas, s tem da v tem primeru takšna pogodba ne sme biti sklenjena za dlje kot za 2 leti. Vseeno pa morata tudi v takem primeru obe stranki spoštovati odpovedni rok. Pogodba za določen čas se namreč (enako kot pogodba za nedoločen čas) prekine šele z iztekom odpovednega roka. To pomeni, da mora delavec, čeprav je pravilno vložil odpoved, tudi v času odpovednega roka spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in vestno izpolnjevati svoje obveznosti.
Dopust
Če delavec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, mu pri starem delodajalcu pripada sorazmerni delež letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve. Dopust, ki ga do prekinitve pogodbe še ni izkoristil:
- lahko izkoristi pri starem delodajalcu,
- če ga pred potekom odpovednega roka ni mogel izkoristiti, se lahko s starim delodajalcem dogovori za denarno nadomestilo za preostali del sorazmernega deleža dopusta,
- lahko pa se z novim delodajalcem dogovori, da bo neizrabljeni letni dopust izkoristil pri njem.
Primer: delavec ima 30 dni dopusta, odpoved poda s 5. majem. Pri starem delodajalcu mu pripada tretjina dopusta (4 dopolnjeni meseci = tretjina leta), to je 10 dni. Če je 3 dni že koristil, lahko preostalih 7 dni koristi med odpovednim rokom, lahko se s starim delodajalcem dogovori za denarno nadomestilo (da mu delodajalec »izplača« teh 7 dni) ali pa se z novim delodajalcem dogovori, da jih bo koristil pri njem.
Regres
Podobno kot letni dopust tudi regres pripada delavcu v sorazmernem deležu glede na dopolnjene mesece zaposlitve. V praksi se rado zaplete predvsem v primerih, ko je delodajalec delavcu že izplačal regres in ga mora delavec torej določen del vrniti. Običajno delodajalci pripravijo zahtevek vračila preveč izplačanega regresa in predlagajo pobot pri izplačilu zadnje plače. Pravni svetovalci pa opozarjajo, da delodajalec tega ne more storiti brez predhodnega pisnega soglasja delavca.
Pravno svetovanje ob prekinitvi delovnega razmerja
Vedno, kadar niste prepričani, kakšne posledice bodo imele vaše odločitve, je smiselno in koristno, da se odločite za pravno svetovanje. Naj gre za pravice, ki vam pripadajo, ali pa za sum na kršitve, seveda pa tudi v primerih, ko vam kot delavcu delodajalec predlaga različne rešitve, je dobro, da se natančno pozanimate.
Za takšna in vsa druga pravna vprašanja vam preko storitve Pravnik na dlani omogočamo hitro, udobno in strokovno pravno svetovanje.
Le en klic do pravnih strokovnjakov: 01 280 8000
