Pravna rešitev v 15 min za samo 29.90 €

V samo 15 minutah rešimo 90% vseh težav!

Poišči svojo pravico!

Pravnik na dlani
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Delavec, ki želi zamenjati delodajalca, lahko enostransko prekine delovno razmerje s podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na takšen način je možno odpovedati pogodbo, sklenjeno za nedoločen kakor tudi za določen čas. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca mu odpravnina ne pripada, prav tako se mu ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pogodba preneha veljati po izteku odpovednega roka. Delavcu v takšnem primeru ni potrebno posebej navajati ali utemeljevati razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

kazalo

Potrebujete pravni nasvet, ker ste ostali brez službe?

Sumite, da delodajalec krši vaše pravice in vas poskuša prisiliti v nekaj, kar vam bi škodilo? Pokličite Pravnika na dlani, ki je dosegljiv vsak delovnik med 8. in 20. uro!

Odpoved pogodbe o zaposlitvi - KAKO JO NAPISATI?

Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delavec vročiti delodajalcu v pisni obliki. Podana je kot formalni dopis, ki nima posebej določene oblike, priporočamo pa:

  • zapis standardne glave (podatki o delavcu, kraj in datum, podatki o delodajalcu),
  • navedbo zadeve, da se odpoveduje pogodba o zaposlitvi,
  • navedbo svojega imena in priimka (»Spodaj podpisani/a …«)
  • izjavo: npr. »odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne …«
  • kratko navedbo razlogov za odpoved, kar pa ni nujno,
  • zaključek z zahvalo (npr. »Zahvaljujem se Vam za zaupanje in izkušnje.«),
  • navedbo imena in priimka spodaj ter lastnoročni podpis.

Zakaj bi na koncu odpovedi napisali zahvalo?

Seveda bi si v idealnih razmerah vsi želeli podati odpoved le takrat, kadar bi si našli drugo, boljšo službo, a v praksi ni vedno tako. Marsikdo se za odpoved odloči, ker ga na delovnem mestu kaj moti, pa naj bo to šef, delovne zahteve, sodelavci ali sama narava dela. Ne glede na razlog pa naši pravni strokovnjaki svetujejo, da se tudi tega prelomnega koraka v karieri lotimo premišljeno in profesionalno. Gotovo je kaj, za kar se želite delodajalcu posebej zahvaliti in s tem pustiti v podjetju dober vtis. Saj veste, dober glas seže v deveto vas!

Odpoved pogodbe o zaposlitvi - ODPOVEDNI ROK

O odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca smo pisali tukaj. V članku najdete tudi, kako se izračuna odpovedni rok. Poslovni razlog na strani delodajalca običajno pomeni, da si delodajalec želi čim prej prekiniti delovno razmerje in zato želi, da bi bil odpovedni rok čim krajši, vendar zakon ščiti delavca tako, da mu zagotavlja nek čas, v katerem si lahko poišče novo zaposlitev.

Če pa odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delavec, je situacija seveda drugačna. Odpovedni rok je namenjen temu, da delavec zaključi ali preda svoje delo in morda uvede svojega naslednika. Odpovedni rok mora biti naveden v pogodbi o zaposlitvi, vendar se delodajalec in delavec lahko ob nastopu odpovedi dogovorita tudi drugače in ga npr. sporazumno skrajšata. Govorimo seveda o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, informacije o izredni odpovedi pa najdete tukaj.

Odpovedni rok – poslovni razlog

Kot navedeno, delavcu ni potrebno navajati razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora pa spoštovati zakonsko ali pogodbeno določen odpovedni rok. Poslovni razlog je odpovedni razlog na strani delodajalca. Glede na to, kdo (delodajalec/delavec) odpoveduje pogodbo, so odpovedni roki različni. Potrebno je poudariti, da zakon ščiti delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju.

Trajanje zaposlitve Odpoved s strani delodajalca Odpoved s strani delavca
do 1 leta
15 dni
15 dni
daljši čas
30 dni + 2 dni za vsako leto**
30 dni
največji možen*
80 dni
60 dni

* S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen odpovedni rok, daljši od 30 dni, vendar ne daljši od 60 dni.

** Delavec z dopolnjeno delovno dobo 1 do 2 let ima 30-dnevni odpovedni rok, z dopolnjenimi 3 leti zaposlitve 32-dnevni, z dopolnjenimi 4 leti 34-dnevni in tako dalje

Odpovedni rok –pogodba za določen čas

Zgornja tabela velja tudi za primer, da ima delavec sklenjeno pogodbo za določen čas, s tem da v tem primeru takšna pogodba ne sme biti sklenjena za dlje kot za 2 leti. Vseeno pa morata tudi v takem primeru obe stranki spoštovati odpovedni rok. Pogodba za določen čas se namreč (enako kot pogodba za nedoločen čas) prekine šele z iztekom odpovednega roka. To pomeni, da mora delavec, čeprav je pravilno vložil odpoved, tudi v času odpovednega roka spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in vestno izpolnjevati svoje obveznosti.

Menjava službe je prelomna življenjska situacija, pri kateri je pomembno, da jo dobro premislite.

Pravnik na dlani nudi celovito pravno svetovvanje, pregled in pripravo dokumentov po ugodi ceni. Pokličite še danes!

Dopust

Če delavec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, mu pri starem delodajalcu pripada sorazmerni delež letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve. Dopust, ki ga do prekinitve pogodbe še ni izkoristil:

  • lahko izkoristi pri starem delodajalcu,
  • če ga pred potekom odpovednega roka ni mogel izkoristiti, se lahko s starim delodajalcem dogovori za denarno nadomestilo za preostali del sorazmernega deleža dopusta,
  • lahko pa se z novim delodajalcem dogovori, da bo neizrabljeni letni dopust izkoristil pri njem.

Primer: delavec ima 30 dni dopusta, odpoved poda s 5. majem. Pri starem delodajalcu mu pripada tretjina dopusta (4 dopolnjeni meseci = tretjina leta), to je 10 dni. Če je 3 dni že koristil, lahko preostalih 7 dni koristi med odpovednim rokom, lahko se s starim delodajalcem dogovori za denarno nadomestilo (da mu delodajalec »izplača« teh 7 dni) ali pa se z novim delodajalcem dogovori, da jih bo koristil pri njem.

Regres

Podobno kot letni dopust tudi regres pripada delavcu v sorazmernem deležu glede na dopolnjene mesece zaposlitve. V praksi se rado zaplete predvsem v primerih, ko je delodajalec delavcu že izplačal regres in ga mora delavec torej določen del vrniti. Običajno delodajalci pripravijo zahtevek vračila preveč izplačanega regresa in predlagajo pobot pri izplačilu zadnje plače. Pravni svetovalci pa opozarjajo, da delodajalec tega ne more storiti brez predhodnega pisnega soglasja delavca.

Preberi še ostale vsebine

Prišel si do konca. Za več pokliči Pravnik na dlani 01 280 8000

No post here!