fbpx

Pokličite za pravno svetovanje:

Pokličite za
pravno svetovanje:

Izredna odpoved

Odpoved delovnega razmerja je pravni postopek, s katerim delavec zaključi delo pri določenem delodajalcu. Glede na to, ali gre za odpoved s strani delodajalca (odpuščanje) ali delavca, pa tudi v odvisnosti od tega, ali gre za odpoved pogodbe za nedoločen čas, določen čas ali poskusnega dela, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa pravice in obveznosti obeh strani.

Delodajalec ima pravico ukrepati zoper delavca, ki krši delovne obveznosti. V ta namen ima na razpolago disciplinske ukrepe, pisno opozorilo, poziv delavca na zagovor, redno odpoved iz krivdnega razloga in izredno odpoved.

Tudi delavec ima pravico ukrepati zoper delodajalca, ki krši njegove pravice. Izredna odpoved s strani delavca pomeni takojšno prekinitev delovnega razmerja, delavcu pripada odpravnina ob odpovedi, odškodnina ter denarno nadomestilo za brezposelnost. Vendar pa zakon predvideva to možnost izključno za primere, ko delodajalec grobo krši pravice delavca.

Izredna odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) taksativno našteva utemeljene razloge, zaradi katerih delodajalec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre predvsem za hujše kršitve pogodbe o zaposlitvi ali druga protipravna ravnanja s strani delavca, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Posebej utemeljni razlogi za izredno odpoved

Če povzamemo z drugimi besedami: delodajalec lahko poda izredno odpoved v primeru, ko želi v najkrajšem možnem času odpustiti delavca na zaradi njegove hude kršitve. To pa so (našteto v 110. členu ZDR-1):

  • če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
  • če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
  • če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
  • če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
  • če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
  • če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
  • če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
  • če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Pravica delavca do zagovora

Izredna odpoved se vroči osebno ali s priporočeno pošto, zakon pa prav tako omogoča vročitev na delavčev elektronski naslov. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora poleg v zakonu opredeljenega odpovednega razloga in ugotovitve, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka pogodbe o zaposlitvi, vsebovati tudi vabilo na zagovor.

Delodajalec je torej delavcu dolžan omogočiti zagovor glede očitajoče kršitve. Delavec mora biti pisno seznanjen z očitanimi kršitvami in imeti na voljo vsaj 3 delovne dni za pripravo zagovora.

Kdaj po pravni nasvet

Če delavcu grozi izredna odpoved, je možnost zagovora njegova zakonska pravica, da delodajalcu obrazloži razloge za svoje ravnanje. Od njega je lahko odvisna tudi končna upravičenost izredne odpovedi, če se primer znajde na delovnem sodišču. Vsekakor se je smiselno odločiti za pravno svetovanje, ravno tako pa naši pravni strokovnjaki priporočajo, da se delavec v vsakem primeru udeleži zagovora.

Izredna odpoved je lahko grd madež na vaši karierni poti, je finančno neugodna, poleg tega pa povzroči, da delavec čez noč pristane na cesti. Zato je smiselno in priporočljivo čim prej strokovno pristopiti k reševanju težave.

Do pravnega nasveta po telefonu: 01 280 8000

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Delavec lahko poda izredno odpoved v primeru, če (našteto v 111. členu ZDR-1):

  • mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
  • mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
  • delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
  • delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
  • mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
  • delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.

Izredna odpoved delavcu omogoča, da se delovno razmerje prekine takoj (odpovednega roka ni). Delavec je upravičen do odpravnine, odškodnine in po odpovedi se lahko prijavi na Zavod RS za zaposlovanje ter začne prejemati denarno nadomestilo za brezposelnost.

Vendarle pa je izredna odpoved predvidena za hujše kršitve (navedene zgoraj). Preden jo delavec lahko vroči delodajalcu, mora prijaviti kršitev.

Prijava kršitve

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz katerega koli od naštetih razlogov pa mora delavec pisno obvestiti delodajalca o kršitvi ter zahtevati njeno odpravo. Prav tako mora delavec podati pisno prijavo kršitve na inšpektorat za delo.

V kolikor delodajalec kršitve ne odpravi v 3 delovnih dneh po prejemu opomina, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh  poda izredno odpoved delovnega razmerja.

Kako vam lahko pomagajo pravni svetovalci

Če menite, da delodajalec krši vaše pravice, je smiselno in priporočljivo, da se odločite za pravni nasvet. V morebitnem postopku na delovnem sodišču se upoštevajo vse pomembne okoliščine primera. Mnogo pravnih težav pa se reši že v 15-minutnem pogovoru, kot radi poudarijo naši pravni strokovnjaki.

Do pravnega nasveta po telefonu: 01 280 8000

Odpovedni rok

Bistvo izredne odpovedi je, da se delovno razmerje prekine takoj. Velja tako za izredno odpoved s strani delavca kot tudi delodajalca. Prav zato mora že sama odpoved s strani delodajalca vsebovati ugotovitev, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. 

Odpravnina ob odpovedi

Odpravnina ob odpovedi pripada delavcu, ki je podal izredno odpoved delovnega razmerja (po ustrezno izpeljanem postopku prijave kršitve). Poleg tega mu je delodajalec dolžan izplačati tudi odškodnino zaradi kršitve.

Če pa je delavec prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, mu odpravnina ob odpovedi ne pripada.

Denarno nadomestilo za brezposelnost

Zelo podobno velja tudi za denarno nadomestilo za brezposelnost. Delavec, ki je podal zakonito izredno odpoved delovnega razmerja, se lahko prijavi na Zavod in začne prejemati denarno nadomestilo.

Če je delavec prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa se sicer prav tako lahko prijavi na Zavod, do denarnega nadomestila za brezposelne pa ni upravičen. Denarno nadomestilo za brezposelne namreč pripada delavcu, ki je izgubil službo, a ne po svoji krivdi.

Odpoved pogodbe za nedoločen čas

Glede na to, kdo poda odpoved (delavec/delodajalec) ter glede na način odpovedi pogodbe (redni/izredni) in razlog za odpoved, ima delavec zelo različne pravice (odpovedni rok, odpravnina, denarno nadomestilo za brezposelne).

Izredna odpoved je – kot že ime pove – namenjena izrednim okoliščinam. Želimo si, da bi tako delodajalci kot delavci čim manj posegali po njej. V vsakem rpimeru pa vam svetujemo, da se dobro pozanimate, preden sprejmete dokončno odločitev. Če potrebujete pravni nasvet, pokličite 01 280 8000 in se posvetujete z našimi pravnimi strokovnjaki.

Pravno svetovanje po telefonu

Imate skrbi glede delovnega razmerja, pogodbe ali drugih pravic? Storitev Pravnik na dlani ponuja hiter, kvaliteten in cenovno ugoden nasvet. Pravnika lahko pokličete kar po telefonu: 01 280 8000. Na voljo smo od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro.