Odpoved delovnega razmerja je pravni postopek, s katerim delavec zaključi delo pri določenem delodajalcu. Glede na to, ali gre za odpoved s strani delodajalca (odpuščanje) ali delavca, pa tudi v odvisnosti od tega, ali gre za odpoved pogodbe za nedoločen čas, določen čas ali poskusnega dela, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa pravice in obveznosti obeh strani.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
Do odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko pride z ene ali druge strani, torej s strani delodajalca ali delavca. Zlato pravilo je, da naj tudi odpoved delovnega razmerja poteka v največji možni meri sporazumno, torej da se z delodajalcem posvetujete in upoštevate njegove napotke. Če menite, da sporazumna rešitev ni možna, vam priporočamo, da pokličete 01 280 8000 in se posvetujete z našimi pravnimi strokovnjaki.
Pravni svetovalci so na voljo tukaj in zdaj! Preko telefona vam nudijo zanesljivo, kvalitetno in hitro svetovanje, ki vas bo rešilo dilem in skrbi.
Vzroki za odpoved delovnega razmerja s strani delavca
Delavec lahko poda redno ali izredno odpoved delovnega razmerja. Naslednji dan po redni odpovedi začne teči odpovedni rok, delavec pa ni upravičen do odpravnine, niti do nadomestila za brezposelnost. Za redno odpoved delovnega razmerja s strani delavca ni potrebno navesti razloga.
Izredno odpoved delavec lahko poda v primeru hudih kršitev s strani delodajalca. Odpovednega roka ni, delavec je upravičen do nadomestila za brezposelnost, odpravnine in odškodnine. Pred izredno odpovedjo mora delavec opozoriti delodajalca na kršitve ter podati prijavo na inšpektorat za delo. V kolikor delodajalec ne odpravi kršitev v roku treh delovnih dni, delavec lahko poda izredno odpoved delovnega razmerja.
Vzroki za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca
Delodajalec lahko poda odpoved delovnega razmerja iz naslednjih razlogov:
- odpoved iz poslovnih razlogov (delodajalec delavca ne potrebuje več npr. zaradi upada prihodka, reorganizacije dela in podobno),
- odpoved iz krivdnih razlogov (delavec krši obveznosti iz delovnega razmerja),
- odpoved iz razloga nesposobnosti (delavec ne dosega pričakovanih rezultatov),
- odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela),
- odpoved zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti,
- odpoved brez razloga (delavec izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino),
- izredna odpoved (delavec huje krši delovno razmerje).
SPORAZUMNA PREKINITEV POGODBE O ZAPOSLITIVI
V kolikor se delavec in delodajalec lahko sporazumno dogovorita, skleneta sporazum o prekinitvi delovnega razmerja. Gre za klasično pogodbo, ki mora biti v pisni obliki in podpisan z obeh strani. V tem primeru delavcu odpravnina ne pripada (razen če gre za upokojitev), prav tako ni upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Sporazumna prekinitev pogodbe ne more biti nekaj, v kar je delavec prisiljen. V kolikor vam je bila ponujena in niste prepričani, kako bo to vplivalo na vaše pravice, se za pravni nasvet vsekakor odločite, preden boste podpisali pogodbo.
KDAJ PO PRAVNO POMOČ?
Na pravnega strokovnjaka se je dobro obrniti, če kot delavec:
- sumite, da je pogodba o zaposlitvi nezakonita,
- vam delodajalec ponuja v podpis novo pogodbo in ne veste natančno, kaj to pomeni za vas,
- menite, da delodajalec ni navedel veljavnega razloga za odpoved delovnega razmerja,
- ne veste, kakšen odpovedni rok vam pripada, kolikšna bo vaša odpravnina ali pod kakšnimi pogoji vam pripada nadomestilo za brezposelnost,
- menite, da vam delodajalec ob odpovedi ne omogoča koriščenja katere izmed pravic, ki vam pripadajo,
- menite, da ste upravičeni do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na primer zaradi neizplačanih plač ali neplačanih prispevkov,
- menite, da delodajalcu ne morete zaupati.
Imate skrbi glede delovnega razmerja, kakršne koli pogodbe ali drugih pravic? Storitev Pravnik na dlani ponuja hiter, kvaliteten in cenovno ugoden nasvet. Pravnika lahko pokličete kar po telefonu 01 280 8000. Na voljo smo od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro.
ODPOVEDNI ROK
Odpovedni rok teče v koledarskih dnevih. Prvi dan odpovednega roka je prvi naslednji dan po vročitvi odpovedi. V tem času si lahko delavec poišče novo službo, delodajalec pa novega delavca (v kolikor ne gre za odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov). Ko se odpovedni rok izteče (prvi naslednji dan), je pogodba o zaposlitvi prekinjena.
Minimalni odpovedni roki so določeni z zakonom. Delodajalec in delavec se lahko dogovorita, da odpovedni rok skrajšata ali se mu odpovesta.
Odpovedni rok in bolniška
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko vroči tudi delavcu, ki je na bolniškem staležu. Če je ob poteku odpovednega roka delavec še vedno v bolniškem staležu, se pogodba prekine prvi dan po izteku bolniške, najkasneje pa v 6 mesecih po izteku odpovednega roka.
Ni pa zakonito odpustiti delavca zaradi bolniškega staleža. Povedano drugače: tudi, če bi odpoved delovnega razmerja prejeli med bolniško, mora dokument še vedno vsebovati navedbo razloga, ki ne sme biti bolniška odsotnost. (Poglejte zgoraj pri naslovu Vzroki za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.)
Delavec ima pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni in daje pravno podlago za upravičeno zadržanost od dela brez potrdila izbranega osebnega zdravnika (bolniškega lista) do 3 zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Nadomestilo za čas odsotnosti znaša 80 odstotkov plače, delodajalcu pa ga povrne ZZZS.
Odpovedni rok in dopust
V dogovoru z delodajalcem lahko delavec med odpovednim rokom koristi preostali letni dopust ali opravljene nadure. Vendar pa to ne vpliva na odpovedni rok. Ne glede na to, ali delavec kombinira odpovedni rok in dopust ali dela vse dni v odpovednem roku, se bo odpovedni rok iztekel istočasno.
V primeru čakanja na delo ali karantene zaradi domnevne okužbe delodajalec ne sme samovoljno odrediti letnega dopusta – izraba le-tega je delavčeva pravica, ki jo uveljavlja v dogovoru z delodajalcem.
Glede dopusta torej poudarjamo, da mora biti koriščenje med odpovednim rokom in tudi sicer sporazumno. Torej delodajalec ne sme prisiliti delavca, da koristi preostali letni dopust, pa tudi delavec ne more koristiti dopusta, če mu ga ni odobril delodajalec. V kolikor bi med odpovednim rokom samovoljno koristili dopust (»plavega,« kot rečemo pogovorno), se to lahko smatra kot hujša kršitev pogodbe o zaposlitvi in lahko pride do izredne odpovedi s strani delodajalca.
Odpoved pogodbe za nedoločen čas
Glede na to, kdo poda odpoved (delavec/delodajalec) ter glede na način odpovedi pogodbe (redni/izredni) in razlog za odpoved, ima delavec zelo različne pravice (odpovedni rok, odpravnina, pravica do nadomestila za primer brezposelnosti). Svetujemo vam, da se dobro pozanimate, preden sprejmete dokončno odločitev.
Imate skrbi glede delovnega razmerja, pogodb ali drugih pravic? Storitev Pravnik na dlani ponuja hiter, kvaliteten in cenovno ugoden nasvet.
Na voljo smo od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro.
