Pravnik odgovarja: rubež predmetov, ki niso dolžnikove
Pravnik odgovarja: Kako je z rubežem, ko v stanovanju poleg dolžnika živi še kdo? Lahko zarubijo tudi tuje predmete?
8 oktobra, 2024
Rubež je postopek, s katerim upnik, ki ima izvršilni naslov (npr. sodbo, notarski zapis ali sporazum), od sodišča zahteva, da izvrši terjatev zoper dolžnika, ki svojih obveznosti ne izpolnjuje prostovoljno. Namen rubeža je pridobiti sredstva za poplačilo dolgov z zarubljenim premoženjem dolžnika, bodisi s prodajo zarubljenih predmetov ali z blokado finančnih sredstev. Rubež se izvaja v okviru izvršilnega postopka, ki je urejen z zakonom.
Pravna ureditev rubeža v Sloveniji
Rubež je v Sloveniji urejen z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa pravila in postopke, kako lahko upnik doseže prisilno izterjavo dolga. Zakon natančno ureja, kateri ukrepi so dovoljeni, kako poteka rubež premičnin, nepremičnin, plače ali drugih prejemkov ter katere pravice imajo dolžniki in upniki v tem postopku.
Ključni predpisi:
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ): Določa postopke in omejitve pri izvajanju rubeža.
- Ustava Republike Slovenije: Varuje temeljne pravice dolžnikov, kot so človekovo dostojanstvo in pravica do zasebne lastnine.
- Sodni postopki: Rubež se izvaja prek sodišč, ki izdajajo sklepe o izvršbi.
Kdaj pride do rubeža?
Do rubeža pride, ko dolžnik ne prostovoljno izpolni svojih finančnih obveznosti do upnika. Upnik mora imeti pravnomočno sodno odločbo ali drug izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko sodišče izda sklep o izvršbi. Rubež je zadnji korak v procesu izterjave dolga, potem ko dolžnik ni poravnal dolga v določenem roku.
Pogoji za rubež:
- Upnik mora pridobiti izvršilni naslov (npr. sodba, notarski zapis).
- Dolžnik mora zamuditi rok za prostovoljno poravnavo dolga.
- Sodišče izda sklep o izvršbi.
Postopek rubeža
Postopek rubeža se začne z vložitvijo predloga za izvršbo s strani upnika. Ta predlog vloži na sodišče, ki nato izda sklep o izvršbi, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Sodni izvršitelj nato začne postopek rubeža premičnin ali nepremičnin oziroma blokade bančnih računov in drugih prejemkov dolžnika.
Koraki v postopku rubeža:
- Vložitev predloga za izvršbo: Upnik vloži predlog za izvršbo na sodišče.
- Sklep o izvršbi: Sodišče izda sklep o izvršbi, ki omogoča začetek rubeža.
- Rubež premoženja: Izvršitelj zarubi premičnine, nepremičnine ali finančna sredstva.
- Prodaja zarubljenih predmetov: Če dolžnik ne poravna dolga, se zarubljeno premoženje proda na dražbi.
Rubež premičnin
Rubež premičnin je eden izmed najpogostejših oblik izvršbe. Sodnik ali sodni izvršitelj pride na dom dolžnika in zarubi premičnine, ki jih lahko proda za poplačilo dolga. Med premičnine, ki se lahko zarubijo, sodijo vozila, pohištvo, elektronske naprave in druge vredne stvari.
Pravila rubeža premičnin:
- Zarubiti se smejo samo premičnine, ki so v lasti dolžnika.
- Dolžniku ni dovoljeno zarubiti osnovnih življenjskih potrebščin (npr. postelje, hrane, obleke).
- Izvršitelj mora pri rubežu slediti načelom sorazmernosti.
Rubež nepremičnin
Rubež nepremičnin se izvede, kadar dolžnik nima dovolj premičnin ali finančnih sredstev za poplačilo dolga. Sodišče izda sklep o izvršbi na nepremičnino, ki nato preide v postopek prodaje na dražbi. Nepremičnina se proda, izkupiček pa se uporabi za poplačilo upnika.
Postopek rubeža nepremičnin:
- Sodišče določi rubež in prodajo nepremičnine, če dolžnik ne more poplačati dolga drugače.
- Nepremičnina se oceni, nato pa se proda na dražbi.
- Po prodaji se dolg poplača iz izkupička, ostanek pa se vrne dolžniku.
Omejitve rubeža
Rubež ni neomejen proces – zakon določa več omejitev, da se zaščitijo osnovne pravice dolžnikov. Med omejitve spadajo določila o tem, kaj ni mogoče zarubiti, in pravila o zaščiti določene vrste premoženja, kot so osnovne življenjske potrebščine.
Kaj ni mogoče zarubiti:
- Osebni predmeti dolžnika, ki so nujni za preživetje (npr. postelja, oblačila, hrana).
- Del dohodkov, ki so nujni za vzdrževanje dolžnika in njegove družine.
- Predmeti, ki so nujni za opravljanje dela (npr. orodja).
Pravice dolžnika med rubežem
Dolžnik ima v postopku rubeža določene pravice, ki mu omogočajo, da se brani in zaščiti svoje premoženje. Dolžnik lahko izpodbija sklep o izvršbi, zahteva odlog izvršbe ali predlaga drugačne načine poplačila dolga, preden pride do rubeža.
Pravice dolžnika:
- Pravica do pritožbe zoper sklep o izvršbi.
- Pravica do zaščite osnovnih življenjskih potrebščin.
- Pravica zahtevati odlog izvršbe, če obstajajo utemeljeni razlogi.
Odlog izvršbe in preprečitev rubeža
Dolžnik lahko v določenih primerih zahteva odlog izvršbe, kar pomeni, da se postopek rubeža začasno prekine. Odlog je mogoč, če dolžnik izkaže, da je v izrednih življenjskih razmerah ali če predlaga alternativni način poplačila dolga, ki je sprejemljiv za upnika.
Pogoji za odlog izvršbe:
- Resne zdravstvene ali socialne razmere dolžnika.
- Predlog za obročno odplačilo dolga.
- Pogajanja z upnikom o drugačni poravnavi dolga.
Vloga izvršitelja v postopku rubeža
Sodni izvršitelj je uradna oseba, ki ima pooblastilo za izvajanje rubeža v skladu s sklepom sodišča. Njegova naloga je, da zarubi dolžnikovo premoženje, nadzira postopek prodaje zarubljenih predmetov in skrbi za zakonitost postopka. Izvršitelj mora spoštovati pravice dolžnika in upnika ter delovati nepristransko.
Rubež bančnega računa
Rubež bančnega računa je ena izmed oblik izvršbe, kjer se blokirajo finančna sredstva dolžnika na njegovem bančnem računu. Banka po sklepu sodišča blokira dolžnikova sredstva in jih prenese na račun upnika, dokler se dolg ne poplača.
Pravila o rubežu bančnih računov:
- Banka mora na podlagi sklepa o izvršbi blokirati sredstva dolžnika.
- Dolžnik ima pravico do zaščite minimalnih življenjskih sredstev na računu, ki niso predmet rubeža.
- Rubež se lahko izvaja samo na sredstvih, ki so v lasti dolžnika.
Rubež plače in drugih prejemkov
Rubež plače je pogosta oblika izvršbe, kjer delodajalec zadrži določen odstotek dolžnikove plače in ga nakaže upniku, dokler se dolg ne poplača. V Sloveniji obstajajo omejitve glede višine plače, ki je lahko zarubljena, saj mora dolžniku ostati minimalni dohodek za preživetje.
Pravila rubeža plače:
- Rubež je omejen na določen del plače, običajno največ do 1/3 neto plače.
- Znesek, ki ostane dolžniku, mora biti vsaj v višini minimalne plače.
- Rubež se lahko izvede tudi na drugih prejemkih, kot so pokojnine ali socialne dajatve.
Vpliv rubeža na dolžnikovo poslovanje
Rubež lahko močno vpliva na poslovanje pravnih oseb, saj blokada bančnih računov ali zarubljeno premoženje lahko otežijo tekoče poslovanje podjetja. V primeru rubeža nad podjetjem je mogoče sprožiti tudi stečajni postopek, če dolžnik ne more poravnati svojih obveznosti.
Izvršba v primeru stečaja
Ko dolžnik zapade v stečaj, se izvršba ustavi, saj se vse terjatve zoper dolžnika združijo v stečajnem postopku. V stečaju se premoženje dolžnika razdeli med vse upnike v skladu s pravili o prednostnih terjatvah.
Pogosta vprašanja o rubežu
1. Ali se lahko izognem rubežu?
Da, rubež lahko preprečite z dogovorom o obročnem odplačilu dolga ali s predlogom za odlog izvršbe.
2. Ali mi lahko rubijo celotno plačo?
Ne, rubež plače je omejen na največ 1/3 neto plače, dolžniku pa mora ostati vsaj minimalni dohodek.
3. Ali lahko rubijo moje stanovanje?
Da, nepremičnine se lahko zarubijo, vendar so določena pravila, ki varujejo osnovne pravice dolžnika, npr. da se rubež izvede le v skrajnih primerih.
