Poznate svoje pravice pri pravnih težavah? V rubriki Pravnik odgovarja bomo odgovarjali na vaša pravna vprašanja. Tako bomo pomagali pri dvomih o zakonodaji ter vam tako pomagali rešiti težavo ali predstaviti vaše pravice in možnosti.
Življenje nas kdaj tudi neprijetno preseneti: nesreča, ločitev ali razhod, težave v službi, reklamacije, poškodbe, zapuščina, težave z davki, institucijami. V takšnih in podobnih primerih se pogosto znajdemo v položaju, ko ne vemo natančno, kakšne so naše pravice ali možnosti, ker nismo pravni strokovnjaki in ne poznamo celotne zakonodaje. Toda vsako pravno vprašanje ima odgovor! In če ne poznate aktualne zakonodaje, da bi si nanj lahko odgovorili sami, se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnika.
V rubriki Pravnik odgovarja bo pravnik storitve Pravnik na dlani odgovarjal na vaša vprašanja s kateregakoli pravnega področja. Civilno pravo, delovno pravo, kaznovalno pravo ali družinsko pravo. Morda pa ima kdo podobno težavo kot vi in mu boste s postavljenim vprašanjem pomagali do odgovora in rešitve.
Današnje vprašanje:
Pozdravljeni, zanima me, koliko stane oporoka pri notarju. Eno tretjino bi dal partnerki, eno tretjino vnukinji, eno tretjino vnuku, sinu pa ničesar. Ali je to mogoče? Hvala za odgovor, Rudi
Pravnik odgovarja
Najprej opredelimo cene storitev glede oporoke, čeprav vam svetujemo, da se tudi sami pozanimate, kakšni bodo stroški.
Cenik notarske oporoke je določen z notarsko tarifo – pristojbina D. Višina stroška je odvisna od vrednosti premoženja v oporoki in je razmejena med 18,50 in 252,50 evra. K znesku se prišteva še DDV. Tako oporoko lahko potem še vpišete v centralni register oporok – strošek je 41 evrov.
Oporoka stopi v veljavo z dnem smrti oporočitelja in se vloži v odločanje v zapuščinskem postopku ter upošteva v sklepu o dedovanju. Pred smrtjo lahko oporočitelj napiše več oporok – veljavna in upoštevana bo le zadnja.
Razdedinjenje – kako poteka?
Prvi odstavek 42. člena Zakona o dedovanju izrecno določa, da lahko oporočitelj razdedini osebo, ki je nujni dedič. V to skupino Zakon o dedovanju uvršča potomce pokojnika, njegove posvojence in njihove potomce, njegove starše ter njegovega zakonca.
Če so trajno nezmožni za delo in brez potrebnih sredstev za življenje, so nujni dediči tudi dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika. Tem osebam pri dedovanju torej pripada del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (tako imenovani nujni delež).
Zakon o dedovanju razlikuje med popolnim in delnim razdedinjenjem. Popolno razdedinjenje pomeni popolno izgubo dedne pravice, zato dedič po zapustniku ne more dobiti ničesar, medtem ko delno razdedinjenje pomeni le zmanjšanje nujnega deleža.
V oporoko morate torej napisati, da gre za popolno razdedinjenje in da želite, da sin ne dobi niti nujnega deleža.
Pogoji za veljavno razdedinjenje so opredeljeni v 43. členu Zakona o dedovanju. Tako mora oporočitelj svoj namen o razdedinjenju na nedvomen način izraziti v oporoki. Kot izhaja iz besedila tega člena, ni treba navesti razloga za razdedinjenje, je pa to koristno. V vsakem primeru se sicer zahteva, da je razlog dejansko podan v času sestave oporoke. Kadar je razlog za razdedinjenje brezdelje in nepošteno življenje, mora biti to podano tudi v času smrti zapustnika.
Niste prepričani, kako bi/bo potekalo dedovanje v vašem primeru? Razložite vašo situaciju pravnemu strokovnjaku, ki vam bo razložil vse podrobnosti. Lahko vam pomaga tudi pri sami sestavi oporoke.
Pokličite 01 280 8000 še danes!
Želite prebrati več vsebine o dedovanju? Preberite članek v zavihtku “Pravni nasveti za dedovanje” in rešite svoje dileme in skrbi.
Če potrebujete pravni nasvet ali ne veste, kako bi se lotiti reševanja nastale situacije, ker ne poznate svojih pravic in možnosti, lahko odgovor dobite s klicem na 012808000 – Pravnik na dlani, vsak delovnik med 8. in 20. uro.
