Ob izgubi bližnjega smo po navadi v šoku in zaposleni z urejanjem vsega potrebnega za pogreb. Nato nas doletijo še vprašanja o dedovanju-ali obstaja oporoka, kdaj mi pripada nujni delež, kaj je z davkom na dedovanje, kaj pa odpoved dedovanju, razdedinjenje in podobno.
Dedovanje: ali obstaja oporoka?
Ko se začne pogovor o zapuščini pokojnega, se po navadi najprej pojavi vprašanje, ali je ta svoje poslednje želje zapisal v obliki oporoke. Če jih je, se najprej prebere in upošteva ta. Če oporoke ni, prav tako ni oporočnih dedičev, premoženje zapustnika pa se tako razdeli v skladu z Zakonom o dedovanju. Ta določa naslednje dedne rede:
- dediči prvega reda so zapustnikovi otroci (ali posvojenci) in preživeli zakonec (tudi zunajzakonski partner), ki dedujejo po enakih delih. Več o dedovanju po starših si preberite TUKAJ
- Če ni potomcev, dedujejo dediči drugega reda. Starši (ali posvojitelji) si razdelijo polovico po enakih delih, drugo polovico dobi preživeli zakonec ali zunajzakonski partner.
- Če ni ne potomcev ne staršev, dedujejo dediči tretjega reda, to so dedki in babice pokojnega ter njihovi potomci.
Dediči lahko zahtevajo nujni delež tudi, če je zapustnik oporoko zapisal, a jih ni vključil vanjo. A le če so do dedovanja upravičeni na podlagi dednega reda, ki je v posameznem primeru upoštevan.
Kdaj vam pripada nujni delež?
Nujni delež sicer ureja Zakon o dedovanju, pravni svetovalec pa vam bo svetoval, kaj morate storiti, če dedovanje ne teče v želeni smeri.
Nujni dediči so: pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi starši, pokojnikov preživeli zakonec. V primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, so lahko nujni dediči tudi pokojnikovi dedi in babice ter bratje in sestre.
Ker vedno dedujejo le dediči enega dednega reda, je nujni delež odvisen od tega, v kateri dedni red upravičenci spadajo. Dedičem iz prvega dednega reda, pri dedovanju po starših pripada polovica premoženja, ki bi ga podedovali na podlagi zakonitega dedovanja, dedičem iz drugega dednega reda pa tretjina. Če je oporoka sestavljena tako, da zmanjka sredstev za izplačilo nujnega deleža, lahko želja dediča vpliva na dedovanje.
Je vaša situacija dedovanja bolj kompleksna? Niste prepričani, kaj bi bilo najbolje za vas in vaše dediče?
Obrnite se na Pravnika na dlani, dosegljivi vsak dan med 8. in 20. uro na 01 280 8000.
Odpoved dedovanju
Na prvo žogo bi pomislili, le kdo bi se odpovedal dedovanju? A ne, če veste, da se tako kot pravice dedujejo tudi dolgovi. V nekaterih primerih se zaradi njih dedič lahko odpove svojemu dednemu deležu. Zakon o dedovanju namreč določa, da dedič za zapustnikove dolgove odgovarja z vsem svojim premoženjem, je pa dedovanje dolgov omejeno na višino podedovanega premoženja.
Lahko pa se dedič odpove pravici do dedovanja v korist drugih sodedičev.
Po žepu vas lahko udari še davek na dedovanje
Vsako premoženje, ki ga dediči prejmejo, se obdavči na podlagi Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD). Pod premoženje poleg nepremičnin in premičnin, kamor se uvrščajo tudi vrednostni papirji in denar, štejemo premoženjske in druge stvarne pravice. Po zakonu so dediči prvega dednega reda (potomci in preživeli zakonec) oproščeni plačila davka na dediščino, davek za vse druge dediče pa se odmeri glede na dedni red in vrednost zapuščine. Če zapuščina ne zajema nepremičnin, vrednost premičnin pa je nižja od 5000 evrov, se davek na dedovanje pri dediščini ne upošteva.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Kaj se zgodi, če pokojnik ni zapisal oporoke?
Če oporoke ni, pride v poštev zakonito dedovanje. Premoženje se razdeli med dediče glede na dedni red – najprej otroci in zakonec, nato starši, nato stari starši in njihovi potomci.
Kdo je upravičen do nujnega deleža?
Nujni dediči so otroci, posvojenci, zakonec in starši pokojnika. V določenih primerih pa tudi stari starši ter bratje in sestre, če so trajno nezmožni za delo in brez sredstev za življenje.
Ali se lahko odpovem dedovanju?
Da, dedič se lahko odpove dedovanju, če se ne želi soočiti z dolgovi ali želi svoj delež prepustiti drugim sodedičem. Pomembno pa je vedeti, da je odpoved nepreklicna, ko je enkrat dana.
Kdaj je treba plačati davek na dediščino?
Davek plačajo dediči, ki niso v prvem dednem redu. Partner, otroci in vnuki so oproščeni plačila, za ostale pa se davek odmeri glede na vrednost zapuščine in dedni red. Pri premičninah, nižjih od 5.000 evrov, se davek ne obračuna.
