Po smrti staršev, ki je zanje že tako težka izkušnja, se otroci soočijo še z dedovanjem zapuščine. Med zapuščino štejemo vse premoženjske pravice in obveznosti, ki jih je imel pokojni v času smrti. To so pravice na premičnem in nepremičnem premoženju, korporacijske pravice, pravice intelektualne lastnine ter morebitni dolgovi. Otroci so pri dedovanju po njihovih starših upravičeni najmanj do nujnega deleža. Kako velik je nujni delež in kako je z davkom na dedovanje, preveri v nadaljevanju.
Zakonito dedovanje po starših
Dedovanje po očetu ali materi, če pokojnik ni zapustil oporoke, se določa na podlagi zakonitega dedovanja. Zakon o dedovanju določa različne dedne rede. Dedni redi se določajo po stopnji sorodstva v odnosu do zapustnika. Pri tem nižji dedni red izključuje višjega, torej bližnji sorodnik bolj oddaljenega. Po prvem dednem redu imajo v primeru dedovanja po starših pravico do zapuščine zapustnikovi potomci in njihovi potomci, ter partner. Ti dedujejo po enakih delih.
Če zapustnik nima potomcev, se deduje po drugem dednem redu. Celotna zapuščina se v tem primeru deli med zapustnikovega zakonca in zapustnikove starše (ter v primeru njihove smrti med njihove potomce, torej zapustnikove brate in sestre). Pri tem pripada ena polovica zapuščine zakoncu, druga polovica pa po enakih delih zapustnikovim staršem (vsakemu torej ¼).
Če so sorojenci umrli pred zapustnikom, dedujejo na podlagi vstopne pravice njihov delež njihovi potomci (zapustnikovi nečaki in nečakinje). Ko pri dedovanju po starših ni upravičencev iz prvega in drugega, pridejo na vrsto upravičenci iz tretjega dednega reda. To so dedje in babice zapustnika oziroma njihovi potomci – torej zapustnikovi bratranci in sestrične.
Ste v sporu s sodediči in ne veste, kakšen je vaš nujni delež?
Pravnik na dlani ve, kako dedovanje poteka, zato pokličite 01 280 8000 in se prepričajte, da ne ostanete brez pripadajoče dediščine!
Pravice otrok pri dedovanju po očetu in materi ob oporoki
Če je pokojni napisal svojo poslednjo voljo o delitvi premoženja v obliki oporoke, zapuščinsko sodišče oporoko odpre in jo razglasi. V primeru dedovanja po starših se lahko zgodi, da je v oporoki kdo od dedičev neupravičeno prezrt (npr. eden izmed otrok). Takrat lahko prezrti dedič uveljavlja svoj nujni delež, če meni, da je bil z oporoko prikrajšan.
Nujni delež lahko zahtevajo vsi nujni dediči, to so tisti, ki bi bili upravičeni do dedovanja na podlagi dednega reda, ki bi bil v posameznem primeru relevanten, če bi se dedovalo po zakonu, in za katere Zakon o dedovanju določa, da so nujni dediči. Če bi dedoval prvi dedni red, so to zapustnikov preživeli zakonec in potomci. Če teh ni, pa pridejo na vrsto ostali dediči glede na dedni red (starši, bratje, sestre in tako dalje).
V primeru zapletov se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnika, ki bo ocenil vašo situacijo. Opravil bo pravno svetovanje in vam razložil, kakšne so vaše pravice. Na podlagi vloženega zahtevka (tožbe) za uveljavljanje pravice do nujnega deleža se zmanjšajo deleži oporočnih razpolaganj. Pravico do nujnega deleža pa se lahko ukine z razdedinjenjem (npr. zapravljivega sina).
Kako visok je nujni delež pri dedovanju po starših
Nujni dediči uveljavljajo pravico do nujnega deleža v zapuščinskem postopku ali pa kasneje v pravdi s tožbo. Nujni delež sicer ureja Zakon o dedovanju, pravni svetovalec pa vam bo svetoval, kaj morate storiti, če dedovanje po starših ne teče v želeni smeri.
Upravičenost do nujnega deleža je odvisna od tega, kateri dedni red dedovanja bi prišel v poštev, če bi se dedovalo po zakonu. Višina nujnega deleža otrok ali njihovih potomcev pri dedovanju po starših znaša polovico dednega deleža, ki bi ga dedovali v primeru zakonitega dedovanja, dedičem iz drugega dednega reda pa tretjina.
Višino nujnega deleža, ki se ga uveljavlja, je dobro preveriti, če je dedič sicer vključen v oporoko, pa meni, da mu je bilo z njo naklonjeno premalo. V tem primeru priporočamo nasvet pravnega strokovnjaka glede možnosti zahtevka za nujni delež.
Na koncu vas čaka še davek na dedovanje
Premoženje, ki ga dediči prejmejo pri dedovanju po starših, je predmet obdavčitve na podlagi Zakona o davku na dediščine in darila. Premoženje obsega premične in nepremične stvari ter druge premoženjske pravice (npr. iz vrednostnih papirjev). Če zapuščina ne zajema nepremičnin, vrednost premičnin pa je nižja od 5000 evrov, se davek na dediščino ne odmeri.
V nasprotnih primerih pa osnova za davek znaša vrednost podedovanega premoženja po odbitku zapustnikovih dolgov in stroškov za pogreb ter popis in cenitev premoženja. Odmera davka na dediščino se izvrši na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davek na dediščino se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju. Njegova višina se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.
Višina in oprostitev davka na dediščino
Davka na dediščino so oproščeni dediči iz prvega dednega reda. Dedičem iz drugega dednega reda se odmeri 5-14 odstotni davek, iz tretjega pa 8-17 odstotni. Davčna stopnja je odvisna od vrednosti podedovanega premoženja. Z dediči ali obdarjenci prvega dednega reda so po Zakonu o davku na dediščine in darila izenačeni tudi zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v istospolni partnerski skupnosti vse do njegove smrti.
