fbpx

Pokličite za pravno svetovanje:

Pokličite za
pravno svetovanje:

Kako visok nujni delež vam pripada pri dedovanju po starših in kdaj je treba plačati davek na dedovanje?

Po smrti staršev, ki je zanje že tako težka izkušnja, se otroci soočijo še z dedovanjem zapuščine. Med zapuščino štejemo vse premoženjske pravice in obveznosti, ki jih je imel pokojni v času smrti. To so pravice na premičnem in nepremičnem premoženju, korporacijske pravice, pravice intelektualne lastnine itd. ter morebitni dolgovi. Otroci so pri dedovanju po njihovih starših upravičeni najmanj do nujnega deleža.

Zakonito dedovanje po starših

Dedovanje po očetu ali materi, če pokojnik ni zapustil oporoke, se določa na podlagi zakonitega dedovanja, pri katerem Zakon o dedovanju določa različne dedne rede. Dedni redi se določajo po stopnji sorodstva v odnosu do zapustnika. Pri tem nižji dedni red izključuje višjega, torej bližnji sorodnik bolj oddaljenega. Po prvem dednem redu imajo v primeru dedovanja po očetu in materi oziroma dedovanja po starših pravico do zapuščine zapustnikovi potomci, to so otroci, posvojenci in njihovi potomci, in preživeli zakonski oziroma zunajzakonski partner. Ti dedujejo po enakih delih. Če zapustnik nima potomcev, se deduje po drugem dednem redu. Celotna zapuščina se v tem primeru deli med zapustnikovega zakonca in njegove starše (ter v primeru njihove smrti med njihove potomce, torej zapustnikove brate in sestre). Pri tem pripada ena polovica zapuščine zakoncu, druga polovica pa po enakih delih zapustnikovim staršem (vsakemu torej ¼). Če so sorojenci umrli pred zapustnikom, dedujejo na podlagi vstopne pravice njihov delež njihovi potomci (zapustnikovi nečaki in nečakinje). Ko pri dedovanju po očetu ali materi ni upravičencev iz prvega in drugega, pridejo na vrsto upravičenci iz tretjega dednega reda – dedje in babice zapustnika oziroma njihovi potomci – torej zapustnikovi bratranci in sestrične.

Pravice otrok pri dedovanju po očetu in materi ob oporoki

Če je pokojni napisal svojo poslednjo voljo o delitvi premoženja po smrti v obliki oporoke, zapuščinsko sodišče oporoko odpre in jo razglasi. V primeru dedovanja po starših se lahko zgodi, da je v oporoki kdo od dedičev neupravičeno prezrt (npr. eden izmed otrok). Takrat lahko prezrti dedič uveljavlja svoj nujni delež, če meni, da je bil z oporoko prikrajšan. Nujni delež lahko zahtevajo vsi nujni dediči, to so tisti, ki bi bili upravičeni do dedovanja na podlagi dednega reda, ki bi bil v posameznem primeru relevanten, če bi se dedovalo po zakonu, in za katere Zakon o dedovanju določa, da so nujni dediči. Če bi dedoval prvi dedni red, so to zapustnikov preživeli zakonec in potomci, če teh ni, pa pridejo na vrsto ostali dediči glede na dedni red (starši, bratje, sestre in tako dalje). V primeru zapletov se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnika, ki bo ocenil situacijo,  opravil pravno svetovanje in vam razložil, kakšne so vaše pravice. Na podlagi vloženega zahtevka (tožbe) za uveljavljanje pravice do nujnega deleža se zmanjšajo deleži oporočnih razpolaganj. Pravico do nujnega deleža pa se lahko ukine z razdedinjenjem (npr. zapravljivega sina).

Kako visok je nujni delež pri dedovanju po starših

Nujni dediči uveljavljajo pravico do nujnega deleža v zapuščinskem postopku ali pa kasneje v pravdi s tožbo. Pred tem se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnega svetovalca. Nujni delež sicer ureja Zakon o dedovanju, pravni svetovalec pa vam bo svetoval, kaj morate storiti, če dedovanje po starših ne teče v želeni smeri. Za dedovanje po očetu ali materi in za dedovanje po katerikoli drugi osebi velja, da za njim dedujejo le dediči enega dednega reda, saj se dedni redi med sabo izključujejo, zato je upravičenost do nujnega deleža odvisna od tega, kateri dedni red dedovanja bi prišel v poštev, če bi se dedovalo po zakonu. Višina nujnega deleža otrok ali njihovih potomcev pri dedovanju po starših znaša polovico dednega deleža, ki bi ga dedovali v primeru zakonitega dedovanja, dedičem iz drugega dednega reda pa tretjina. Višino nujnega deleža, ki se ga uveljavlja, je dobro preveriti, če je dedič sicer vključen v oporoko, pa meni, da mu je bilo z njo naklonjeno premalo. V tem primeru priporočamo nasvet pravnega strokovnjaka glede možnosti zahtevka za nujni delež.

Na koncu vas čaka še davek na dedovanje

Premoženje, ki ga dediči prejmejo pri dedovanju po očetu ali materi, je predmet obdavčitve na podlagi Zakona o davku na dediščine in darila. Premoženje obsega premične in nepremične stvari ter druge premoženjske pravice (npr. iz vrednostnih papirjev). Če zapuščina ne zajema nepremičnin, vrednost premičnin pa je nižja od 5000 evrov, se davek na dediščino ne odmeri. V nasprotnih primerih pa osnova za davek znaša vrednost podedovanega premoženja po odbitku zapustnikovih dolgov in stroškov za pogreb ter popis in cenitev premoženja. Odmera davka na dediščino se izvrši na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davek na dediščino se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju, njegova višina pa se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.

Višina in oprostitev davka na dediščino

Davka na dediščino so oproščeni dediči iz prvega dednega reda. Dedičem iz drugega dednega reda se odmeri 5 do 14 odstotni davek, iz tretjega dednega reda pa od 8 do 17 odstotni. Davčna stopnja je odvisna od vrednosti podedovanega premoženja. Z dediči ali obdarjenci prvega dednega reda so po Zakonu o davku na dediščine in darila izenačeni tudi zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v istospolni partnerski skupnosti vse do njegove smrti.