Po smrti bližnjega se moramo razrešiti še postopek dedovanja. Žal se pogosto dogaja, da se po obdobju žalovanja dediči še vrsto let srečujejo na sodišču. Da bi se temu izognili, je dobro vedeti, kdo in pod kakšnimi pogoji deduje, če zapustnik ni naredil oporoke – temu rečemo dedovanje po zakonu. Pri dedovanju gre za prenos lastniške pravice nad nekim premoženjem iz umrlega (zapustnik) na dediča. Predmet dedovanja so lahko premičnine ali nepremičnine, pravice posameznika pa tudi dolgovi in bremena zapustnika. O dedovanju govorimo ob smrti lastnika premoženja, medtem ko prenos lastništva nastopi tudi med življenjem lastnika.
Dedovanje se ugotavlja glede na to, v kakšnem razmerju so bile osebe z zapustnikom, praviloma pa se ureja z zakonom ali z oporoko. Če lastnik premoženja umre brez oporoke, se dedovanje ureja po zakonu o dedovanju. V tem primeru se premoženje razdeli med zakonite dediče, ki so najpogosteje zakonec, otroci in drugi sorodniki po vrstnem redu.
Dedovanje zna biti zelo zapleteno. O vašem konkretnem primeru se posvetujte s Pravnikom na dlani – dosegljiv vsak delavnik med 8. in 20. uro na 01 280 8000.
DEDOVANJE PO ZAKONU ali ZAKONITO DEDOVANJE
Dedovanje po zakonu pride torej v poštev takrat, ko zapustnik ni uredil oporoke, je ta neveljavna oz. kadar dedič ne želi ali ne sme dedovati. Ta temelji na dednih redih, vsak od njih pa vključuje možne dediče, glede na bližino razmerja z zapustnikom:
- dedni red: potomci zapustnika/posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner
V dednem pravu velja enakopravnost zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, kar pomeni, da je zunajzakonski partner izenačen z zakonskim. Če kateri od zapustnikovih potomcev umre pred zapustnikom, dedujejo na podlagi vstopne pravice njegovi otroci – zapustnikovi vnuki.
Primer: Zapustnik ima dva sinova in ženo. Eden izmed sinov je že pokojen, ima pa dve hčeri – zapustnikovi vnukinji. Dediči si bodo premoženje razdelili sledeče: 1/3 žena, 1/3 sin, 1/6 vnukinja1 in 1/6 vnukinja2
- dedni red: zapustnikovi starši/posvojitelji in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre)
Dedovanje se v tem redu opravi takrat, ko zapustnik ni zapustil potomcev. Zakonec je še živ, a ne bo podedoval celotne zapuščine – podedoval jo bo pol, drugo polovico pa si razdelijo dediči iz drugega reda. Zapustnikovi bratje in sestre dedujejo na podlagi vstopne pravice, če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom – sorojenci si razdelijo delež umrlega starša.
Primer: Zapustnik ni zapustil potomcev, njegov zakonski partner pa je še živ. Poleg tega ima zapustnik živo mamo in enega sorojenca. Sorojenec vstopi v dedovanje zaradi umrlega starša. Dediči si bodo premoženje razdelili sledeče: ½ zakonec, 1/4 mama, 1/4 sorojenec.
- dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.
Po tretjem dednem redu se dedovanje opravi takrat, ko zapustnik ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.
DEDOVANJE DRŽAVE
Zapuščina postane last Republike Slovenije samo v primeru, ko zapustnik ni zapustil nobenega dediča, ali v primeru, ko bi se vsi dediči odpovedali dedovanju.
