Slej kot prej se vsi srečamo in soočimo s postopkom dedovanja, zato je dobro vedeti, kako dedovanje sploh poteka – kakšna so pravila dedovanja, kako poteka dedovanje, če umrli ni napisal in kako, če je napisal oporoko, kaj je nujno dedovanje, kdaj se mu lahko odpovemo in kako je z obdavčitvijo dediščine.
Dedovanje na podlagi oporoke
Oporoka je pisna listina, s katero zapustnik določi, kako naj se po njegovi smrti razdeli njegovo premoženje. Oseba, ki napiše oporoko, je oporočitelj, osebe, ki jih je določil kot dediče, so oporočni dediči.
Če zapustnik ne napiše oporoke, se po njegovi smrti premoženje razdeli v skladu z Zakonom o dedovanju. Ta določa naslednje dedne rede:
- dediči prvega reda so zapustnikovi otroci (tudi posvojenci) in preživeli zakonec (tudi izvenzakonski partner), ki dedujejo po enakih Če ni potomcev, dedujejo
- dediči drugega reda. Starši (tudi posvojitelji) si razdelijo polovico po enakih delih, drugo polovico dobi preživeli zakonec ali zunajzakonski partner. Če ni ne potomcev ne staršev, dedujejo
- dediči tretjega reda, to pa so dedi in babice pokojnega ter njihovi potomci.
Dedovanje na podlagi nujnega deleža
Tudi če je oseba napisala oporoko in v njej določila drugače, lahko nujni dediči zahtevajo nujni delež. Nujni dediči so:
- pokojnikovi otroci in posvojenci,
- pokojnikovi starši,
- pokojnikov preživeli zakonec.
V primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, so lahko nujni dediči tudi pokojnikovi dedi in babice ter bratje in sestre.
Dedovanje dolgov
Dedovanje pomeni univerzalno nasledstvo, kar pomeni, da se dedujejo tako pravice kot tudi dolgovi. Zakon o dedovanju določa, da dedič za zapustnikove dolgove odgovarja z vsem svojim premoženjem, je pa dedovanje dolgov omejeno na višino podedovanega premoženja.
Odpoved dedovanju
Bodisi zaradi dolgov ali pa v korist sodedičev se dedič lahko odpove svojemu dednemu deležu. To lahko stori na sami zapuščinski obravnavi na sodišču. Pri tem pa je potrebno poudariti, da odpoved dedovanju ni možna, če je dedič do zapuščinske obravnave že razpolagal z zapuščino, razen če je to storil z namenom njene ohranitve.
Možno pa je tudi podpisati poseben sporazum še v času, ko je zapustnik še živ. Gre za sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se pogosto uporablja predvsem v primerih, ko je bodoči dedič že pred smrtjo zapustnika prejel določeno premoženje ali ugodnost.
Davek na dedovanje
Obdavčitev dediščine ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Po tem zakonu:
- so dediči prvega reda (potomci in preživeli zakonec) oproščeni plačila davka na dediščino,
- davek za vse ostale dediče pa se odmeri glede na dedni red in vrednost zapuščine.
Premičnine do vrednosti 5.000€ niso predmet obdavčitve.
Tako kot v marsikateri drugi situaciji boste tudi v zvezi z dedovanjem na boljšem, če se boste prej dobro pozanimali. Za vas so tukaj naši pravni svetovalci. Vsako težavo se da rešiti že s klicem na 01 280 8000, vsak delovnik med 8. in 20. uro.
