Poznate svoje pravice pri pravnih težavah? V rubriki Pravnik odgovarja bomo odgovarjali na vaša pravna vprašanja. Tako bomo pomagali pri dvomih o zakonodaji ter vam tako pomagali rešiti težavo ali predstaviti vaše pravice in možnosti.
Življenje nas kdaj tudi neprijetno preseneti: nesreča, ločitev ali razhod, težave v službi, reklamacije, poškodbe, zapuščina, težave z davki, institucijami. V takšnih in podobnih primerih se pogosto znajdemo v položaju, ko ne vemo natančno, kakšne so naše pravice ali možnosti, ker nismo pravni strokovnjaki in ne poznamo celotne zakonodaje. Toda vsako pravno vprašanje ima odgovor! In če ne poznate aktualne zakonodaje, da bi si nanj lahko odgovorili sami, se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnika.
V rubriki Pravnik odgovarja bo pravnik storitve Pravnik na dlani odgovarjal na vaša vprašanja s kateregakoli pravnega področja. Civilno pravo, delovno pravo, kaznovalno pravo ali družinsko pravo. Morda pa ima kdo podobno težavo kot vi in mu boste s postavljenim vprašanjem pomagali do odgovora in rešitve.
Današnje vprašanje:
Pozdravljeni! Po oporoki naj bi podedovala nepremičnino. Ali se lahko odpovem tej nepremičnini v korist nečakinji pokojnega, ki ni neposredni upravičenec, ker ima še živega očeta?
Pravnik odgovarja
Spoštovani, dedovanje in postopke v povezavi z dedovanjem ureja Zakon o dedovanju.
Odstop dednega deleža je možen le v korist sodediču. Torej ga lahko odstopite le drugemu dediču. Poleg tega mora v primeru mladoletnega dediča svoje soglasje podati pristojni CSD, ki v tem primeru določi skrbnika mladoletnemu dediču.
Pri odpovedi dedovanju v korist sodediča ne gre za odpoved dedovanju ampak odstop dednega deleža. V tem primeru se šteje, da dedič razpolaga z svojim dednim deležem, ki ga nato odstopi sodediču. Zato dedič, ki odstopi dedni delež tudi odgovarja za morebitne dolgove zapustnika. To ureja člen 136. Zakona o dedovanju, ki v drugem odstavku pravi – (2) Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
V vsakem primeru pa se dedič lahko odpove dedovanju, ali svoj dedni delež, kot že omenjeno, odstopi drugemu dediču. Dedovanju se lahko odpoveste z izjavo, ki jo podate sodišču do konca zapuščinske obravnave.
Morate pa biti pozorni, da ne bo šlo za odpoved dediščini v celoti po členu 133. Zakona o dedovanju. To je nepreklicna izjava, ki velja tudi za vaše potomce.
Rešitev problema
V vašem primeru bi se morali torej odpovedati najprej svojemu deležu v korist očeta nečakinje, ki je vaš zakoniti sodedič in potem bi se on odpovedal v korist hčerke – vaše nečakinje.
Obstaja tudi določena sodna praksa za takšne primere in sicer je ena od takih odločb VS v Mariboru VSM sklep I Cp 486/2010, ki pravi
Navedeni izjavi dedičev OK in SB, ki sta se odpovedala svojemu dednemu deležu v korist otrok pokojne tete RE in otrok pokojnega strica MB, je potrebno šteti za izjavi o odstopu svojega dednega deleža v korist navedenih otrok. V skladu z drugim odstavkom 136. člena Zakona o dedovanju – ZD se namreč odpoved v korist določenega dediča ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
V navedenem primeru je šlo za sodediče, ki so bili že pokojni.
Vsak primer dedovanja je unikaten in navadno zapleten, zato se o dilemah in vaših možnostih posvetujte s Pravnikom na dlani.
Želite prebrati več vsebine o dedovanju? Preberite članke v zavihtku “Dedovanje” in rešite svoje dileme in skrbi.
Če potrebujete pravni nasvet ali ne veste, kako bi se lotiti reševanja nastale situacije, ker ne poznate svojih pravic in možnosti, lahko odgovor dobite s klicem na 012808000 – Pravnik na dlani, vsak delovnik med 8. in 20. uro.
