Poznate svoje pravice pri pravnih težavah? V rubriki Pravnik odgovarja bomo odgovarjali na vaša pravna vprašanja. Tako bomo pomagali pri dvomih o zakonodaji ter vam tako pomagali rešiti težavo ali predstaviti vaše pravice in možnosti.
Življenje nas kdaj tudi neprijetno preseneti: nesreča, ločitev ali razhod, težave v službi, reklamacije, poškodbe, zapuščina, težave z davki, institucijami. V takšnih in podobnih primerih se pogosto znajdemo v položaju, ko ne vemo natančno, kakšne so naše pravice ali možnosti, ker nismo pravni strokovnjaki in ne poznamo celotne zakonodaje. Toda vsako pravno vprašanje ima odgovor! In če ne poznate aktualne zakonodaje, da bi si nanj lahko odgovorili sami, se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnika.
V rubriki Pravnik odgovarja bo pravnik storitve Pravnik na dlani odgovarjal na vaša vprašanja s kateregakoli pravnega področja. Civilno pravo, delovno pravo, kaznovalno pravo ali družinsko pravo. Morda pa ima kdo podobno težavo kot vi in mu boste s postavljenim vprašanjem pomagali do odgovora in rešitve.
Današnje vprašanje:
Z zunajzakonsko partnerko (ločeno gospodinjstvo) sva 20 let živela na posestvu, ki sem ga jaz podedoval in sem njegov lastnik. Na partnerko ni pisano nič, sva pa skupaj vlagala v posestvo ter obnovo hiše in poslopij. Imava dve hčerki, stari 18 in 21 let. Sedaj želiva iti narazen.
Zanima me, kaj pripada partnerki in otrokoma, če se želijo odseliti?
Pravnik odgovarja
Družinski zakonik ne postavlja točno določenih pravil, kdaj oziroma po kolikem času je neko zvezo mogoče šteti za zunajzakonsko skupnost. Posamezni organi na različnih področjih od primera do primera presojajo, ali zunajzakonska skupnost obstaja ali ne. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.
Družinski zakonik ne določa, koliko časa mora takšna življenjska skupnost trajati, pomembno pa je, da mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Vaša zunajzakonska skupnost je trajala 20 let oziroma več.
Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.
Posestvo, ki ste ga podedovali, ne spada v skupno premoženje partnerjev.
Glede na dejstvo, da se razhajata, bi lahko partnerka zahtevala izplačilo njenih vložkov v posestvo, kjer sta živela, čeprav ste napisali, da sta v bistvu živela v ločenih gospodinjstvih. Če bo partnerka to zahtevala, priporočamo dogovor glede vložka. Gre pa v bistvu za vlaganje v tujo nepremičnino, saj ste dejanski lastnik nepremičnine vi. Vlaganja se priznajo, če sta se z njimi izboljšala vrednost teh nepremičnin in okolje za bivanje.
Partnerka lahko, če bosta hčerki živeli z njo, zahteva preživnino, ki se plačuje tudi za polnoletne otroke do 26. leta, če se šolajo. Za določitev višine preživnine sodišče upošteva predvsem prihodke obeh staršev, stroške otrok in staršev za lastno preživljanje.
Torej, če naredimo zaključek, je nepremičnina izključno vaša last. Partnerka lahko zahteva vlaganja in polovico premoženja, ki sta ga ustvarila skupaj (avto, pohištvo ali kaj podobnega). Hčerki pa pravic do premoženja nimata, saj gre le za premoženje partnerjev.
Če potrebujete pravni nasvet ali ne veste, kako bi se lotiti reševanja nastale situacije, ker ne poznate svojih pravic in možnosti, lahko odgovor dobite s klicem na 012808000 – Pravnik na dlani, vsak delovnik med 8. in 20. uro.
Več o delitvi premoženja v prostopku razhajanja si preberite v članku Delitev premoženja v ločitvenem postopku (KLIK).
