V postopku ločitve oz. razveze zakonske zveze se zakonca srečata z različnimi izzivi. Sploh če gre za nesporazumno razvezo in če so vključeni tudi skupni otroci. Med pomembnimi vprašanji, s katerimi se pari srečujejo, je tudi delitev premoženja. Tudi tukaj se ponujata dve možnosti – sporazumna ureditev ali reševanje spora preko sodišča, je pa delitev premoženja povsem ločen postopek od ločitve oz. razveze. V članku bomo odgovorili na mnogokatero vprašanje, ki se pojavljajo v zvezi z delitvijo premoženja.
NEKATERI KLJUČNI POJMI
PREDPOROČNA POGODBA
Če sta nekdanja zakonca sklenila predporočno pogodbo, se delitev premoženja izvede v skladu z določbami predporočne pogodbe. Predporočna pogodba ali pogodba o premoženjskem razmerju med zakoncema ali partnerjema je pisna pogodba, ki jo skleneta partnerja. V predporočni pogodbi se določi, kako se bo premoženje, ki ga bodoča zakonca prineseta v partnersko zvezo, ter premoženje, ki ga pridobita med trajanjem partnerske zveze, razdelilo ob morebitni ločitvi. V primeru, da zakonca ali partnerja nista sklenila predporočne pogodbe, se premoženje ob morebitni ločitvi deli v skladu z zakonskimi določbami. Pomembno je poudariti, da mora biti predporočna pogodba sklenjena v pisni obliki ter da ne sme biti v nasprotju z zakonom ali javnim redom.
SKUPNO PREMOŽENJE
V Sloveniji je skupno premoženje obeh zakoncev določeno v Družinskem zakoniku (DZ). Skupno premoženje se praviloma šteje za premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom ali kupljeno med trajanjem zakonske zveze. Med skupno premoženje običajno spadajo: vse premoženjske pridobitve (plače, nakup nepremičnin, vlaganja, obresti, dividende itd.), vsi skupni dohodki in vse premoženjske pridobitve, ki so bile dosežene z delom, ki sta ga zakonca vložila v gospodinjstvo, vzgojo otrok in druge obveznosti, povezane z zakonsko zvezo … Skupno premoženje običajno vključuje tudi dolgove, ki sta jih zakonca pridobila med zakonsko zvezo.
POSEBNO PREMOŽENJE
Premoženje, ki ga je kdo od zakoncev pridobil z darilom, dediščino ali pred nastankom skupne zveze, velja za posebno premoženje. Ta se ne upošteva pri delitvi premoženja. Če je zakonec svoja sredstva ali delo vlagal v posebno premoženje drugega zakonca, lahko zahteva izplačilo svojega vložka v posebno premoženje drugega zakonca.
ZAKAJ JE PRIPOROČLJIVA POMOČ PRAVNIKA?
V času, ko se soočate z ločitvijo, je koristno poiskati osebo, ki je sposobna pogledati na situacijo objektivno. Pravnik vam bo nudil pomoč pri iskanju najboljše možne rešitve. Pomagal vam bo pri reševanju številnih dilem in vprašanj in skušal na vsak način doseči sporazumno obliko ločitve. Posvetujte se s Pravnikom na dlani na 01 280 8000 – dosegljivi vsak delovnik med 8. in 20. uro.
KAKO SE UGOTAVLJAJO DELEŽI SKUPNEGA PREMOŽENJA?
Pri delitvi skupnega premoženja se običajno šteje, da sta deleža zakoncev enaka. Vendar pa lahko zakonca predložita dokaze, ki kažejo, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V 59. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je določeno, da sodišče pri sporu glede deležev zakoncev upošteva ne le dohodek vsakega zakonca. Upošteva tudi pomoč med zakoncema, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko del in sodelovanju pri opravljanju, ohranjanju in povečanju skupnega premoženja.
Zakonca se lahko sporazumno dogovorita glede višine deležev na skupnem premoženju ali pa zahtevata, da deleže določi sodišče. Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju se na predlog zakoncev skupno premoženje razdeli v skladu s pravili, ki veljajo za delitev solastnine.
NEPREMIČNINE IN DELITEV PREMOŽENJA
Največ težav nastane v procesu delitve premoženja nastane v povezavi z nepremičninami. Kot rečeno večina premoženja, pridobljenega med trajanjem zakonske zveze, velja za skupno premoženje obeh zakoncev. To velja tudi za nepremičnine, razen če je drugače določeno s predporočno pogodbo ali če je nepremičnina posebno premoženje enega od zakoncev.
O delitvi nepremičnin se lahko partnerja dogovorita sporazumno, ki ga potrdi notar. V sporazumu določita, kako se bodo nepremičnine delile med seboj, ali bo ena stranka obdržala nepremičnino in druga prejela ustrezno izravnavo v obliki drugega premoženja ali denarja, ali pa se bo nepremičnina prodala in izkupiček razdelil med zakonca. Če zakonca ne dosežeta sporazuma glede delitve nepremičnin, lahko ena od strank vloži tožbo za delitev skupnega premoženja pri pristojnem sodišču. Sodišče bo v tem primeru odločilo o delitvi nepremičnin glede na zakonsko določila in konkretno situacijo primera. Pri tem odločanju upošteva številne dejavnike.
Če imata zakonca hipotekarni kredit imate tri možnosti razrešitve problema:
- Eden od zakoncev lahko prevzame obveznost izplačila drugega partnerja in s tem postane poln lastnik nepremičnine.
- Zakonca lahko še naprej skupaj odplačujeta kredit, vendar bosta morala v prihodnosti urejati svoje premoženjsko razmerje.
- Zakonca imata možnost, da prodajata nepremičnino in z izkupičkom poplačata celoten kredit. Nato se sporazumno razdelita preostali delež prodaje, ki je ostal po poplačilu kredita, vsak po svojem deležu.
