Za varovanje podatkov znotraj podjetja je ključnega pomena pogodba o nerazkritju informacij (angleško: Non disclosure agreement – NDA). Ta pogodba je zavezujoča za obe strani. Pogodba o nerazkritju informacij je najpogosteje del sklepanja delovnega razmerja med zaposlenim in delodajalcem, kjer delodajalec zahteva, da zaposleni podpišejo takšno pogodbo, da se zavaruje pred morebitnim razkritjem skritih informacij.
Pogodba o nerazkritju informacij
V osnovi je pogodba o nerazkritju informacij pogodba, s katero se dve stranki zavežeta, da bosta varovali tajnost določenih informacij. Dogovorjeno je lahko splošno varovanje vseh izmenjanih informacij ali točno določenih dejstev. Najpogosteje gre za informacije v zvezi s poslovanjem, podatke o cenah in kupcih ali nasploh informacije , ki se lahko uporabijo v tržne namene. Pogodba je lahko sklenjena med različnima strankama – med upravičencem in zavezancem. Lahko gre za dve podjetji/družbi, podpišete jo lahko tudi z vašimi zaposlenimi.
Za uspešno varovanje podatkov znotraj podjetja morate pripraviti zares natančno pogodbo o nerazkritju informacij.
Obrnite se na Pravnika na dlani, ki je vaša celovita opora v gospodarskem pravu.
Poslovna skrivnost
Poslovna skrivnost je ključni del vsakega podjetja, saj gre za informacije, ki bi lahko, če bi prišle v neprave roke, škodile podjetju. Vsi vpleteni v podjetje, vključno z lastniki, zaposlenimi in člani organov podjetja, so odgovorni za varovanje podatkov znotraj podjetja in jih ne smejo razkriti brez dovoljenja. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) natančno opredeljuje, kako naj se poslovna skrivnost varuje. Te določbe pa ne vključujejo podrobnosti o tem, kako naj se ureja pogodba med strankama za zaščito pravic in obveznosti, temveč dajejo podjetju možnost, da s pisnim sklepom določi, katere informacije šteje za poslovno skrivnost.
Vsebina pogodbe oz. klavzule o nerazkritju informacij
Tovrstni dokument mora biti skrbno napisan in mora vsebovati vse potrebne informacije. Od podatkov obeh strank in njunih dolžnosti, nedvoumno vsebine, kakšne so morebitne izjeme, časovna veljava in sankcije. Zakaj? Le tako se namreč lahko doseže bistvo tega dokumenta in se tudi izognemo nesporazumom v prihodnosti. Oblika pogodbe o nerazkrivanju informacij ni vnaprej določena in se razlikuje glede na vsak primer. Neglede na vse pa mora biti napisana v skladu z zakonodajo in sodno prakso s področja varovanja poslovne skrivnosti. Prav zaradi tega vam toplo priporočamo, da jo sestavite s pomočjo pravnega strokovnjaka – Pravnika na dlani, ki natančno ve, kako se tega lotiti.
Torej, če povzamemo je pogodbo o nerazkrivanju informacij mogoče skleniti tudi s svojimi zaposlenimi. Da zaščitite vaš posel in podjetje, je torej priporočljivo, da ta interni akt uveljavite znotraj vašega podjetja. Najbolje, da podpis tovrstne klavzule uredite že ob samem podpise pogodbe o zaposlitvi. Več o poteku zaposlitve in vseh pripadajočih postopkih si preberite v članku Vse kar morate vedeti za zaposlitev delavca.
