Zdravstveni pregled je po eni strani dolžnost delodajalca in hkrati tudi pravica delavca, pa tudi obratno – delavec se je dolžan udeležiti zdravstvenega pregleda. Delodajalec ga mora zgotoviti vsem zaposlenim. Tam se preverja ali je kandidat sposoben opravljati delo in delovne naloge v okviru zaposlitve.
Zdravstvene preglede delavcev ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Ta določa, da mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Na drugi strani pa ima delavec pravico do zdravstvenega pregleda ter tudi dolžnost, da se odzove na pregled. Pomen zdravstvenih pregledov je določen tudi v Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
V Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev so določene vrste, obseg in vsebina pregledov ter tudi način in roki za opravljanje pregledov. Konkretni roki so delodajalcu predlagani s strani specialista medicine dela, prometa in športa. Določeni so glede na naravo dela in možnosti tveganja.
PREDHODNI PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLED
Predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi vsak, ki prvič začne z zaposlitvijo in vsak, ki se želi zaposliti po več kot 12 mesecih po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delavnem mestu. Po pregledu dobi oseba zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo – torej ali je oseba zmožna opravljati tovrstno delo. Delodajalec ne dobi vpogleda v to spričevalo. Dobi le obvestilo, ali je delavec sposoben opravljati delo ali ne. Pomembno je, da je zdravniški pregled opravljen pred podpisom pogodbe o zaposlitvi. Na to opozarja tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo, saj se lahko ob morebitnih zdravstvenih težavah naknadno težko dokazuje, kdaj je prišlo do sprememb zdravstvenega stanja.
OBDOBNI PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLED
Odvisno od narave dela se mora opraviti tudi obdobni pregled, kjer se preveri, ali je oseba še vedno sposobna opravljati delo. Pa tudi, ali je v tem obdobju prišlo da kakšnih koli poslabšanj ali sprememb v zdravstvenem stanju. Obdobni oz. periodni zdravniški pregled morajo delavci opraviti na vsako določeno časovno obdobje. V splošnem velja, da tveganju bolj izpostavljena delovna mesta, zahtevajo tudi pogostejše zdravniške preglede.
Ste naleteli na pravno dilemo glede zdravstvenega pregleda? Ali pa imate morda kakšno drugo vprašanje, navezujoče na delovno pravo? Posvetujte se s Pravnikom na dlani na 01 280 8000, dosegljivi vsak dan med 8. in 20. uro.
STROŠKI – KDO JIH KRIJE?
Zdravstveni pregled za delo ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako tudi ne dopolnilno zavarovanje. V celoti ga namreč krije vaš delodajalec, zato bodite pozornim če naletite na situacijo, da morate pregled plačati sami.
ZDRAVSTVENI PREGLED IN SAMOSOTJNI PODJETNIK
V primeru, da ste samostojni podjetnik in edini zaposlen, zdravstveni pregledi niso zakonsko nujni, so pa priporočljivi. Če ne zaposlujete delavcev, lahko izjavo z oceno tveganja pripravite sami. A pri oceni tveganja bodite pozorni, če vaše delo zares ne predstavlja nevarnosti za zdravje in poškodbe pri delu. Kljub morda zanemarljivemu tveganju je priporočljivo, da opravite zdravstveni pregled. Predvsem v izogib morebitnim zapletom, glede izplačila odškodnine zaradi nezgode pri delu s strani ZZZS. Nadzorne institucije navadno želijo preveriti zdravstveno stanje pred nastankom bolezni ali poškodbe, za kar je ustrezno dokazilo zdravniško spričevalo.
ZAKAJ SO ZDRAVNIŠKI PREGLEDI POMEMBNI?
Začnimo z dejstvom, da je zdravje temelj dobrega počutja. Velikokrat je delovno mesto in dolgotrajna izpostavljenost istim dejavnikom tveganja, tisto, kar lahko privede do ortopedskih, nevroloških, očesnih in ostalih bolezni. Redni zdravniški pregledi za službo omogočajo pravočasno odkritje bolezenskih sprememb in stanj. Hkrati pa lahko zdravje na delovnem mestu enačimo z večjo produktivnostjo, manjšo odsotnostjo, kar pa je v god tudi samemu delodajalcu. Lahko bi rekli, da je tako zdravniško preverjanje nek pozitiven most, ki povezuje delavca in delodajalca, in obema ponuja prednosti.
NEUSPEŠNO OPRAVLJEN ZDRAVNIŠKI PREGLED
V nekaterih primerih delavec pregleda ne opravi uspešno. Razlogov za to je lahko veliko, v glavnem pa specialist ugotovi kandidatovo nezmožnost za delo. V tem primeru specialist delodajalca obvesti o neizpolnitvi obveznosti, tudi v tem primeru pa ne sme razkriti zdravstvenih razlogov.
Kandidat je seveda upravičen do informacij o razlogih za neuspešno opravljen zdravniški pregled. V primeru, da se ne strinja in meni, da je ocena napačna, se lahko obrne na zdravnika, ki je opravil pregled, ki mu je dolžan obrazložiti situacijo. V tem primeru ima kandidat dve možnosti:
- Lahko počaka predvideno obdobje in še enkrat opravi pregled (v veliko primerov to ni več mogoče, saj delodajalec zaposli drugega – tistega, ki je pozitivno popravil zdravniški pregled)
- Zahteva presojo spričevala pri posebni zdravniški komisiji, ki deluje na UKC Ljubljana (v skladu s 17. členom Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev). Zahteva mora biti vložena v 15. dneh po prejemu spričevala, komisija pa mora zahtevo razsoditi v tridesetih dneh. Stroške presoje nosi tisti, ki je zahtevek vložil (znesek se giblje med 300 do 1000 €).
