Primeri iz prakse

Sanacija najemniškega stanovanja: kdo krije stroške?

Pri Pravniku na dlani se vsak dan srečujemo z najrazličnejšimi življenjskimi situacijami. Vsaka zgodba je unikatna, a naš cilj ostaja vedno enak: pomagati posamezniku poiskati pravico in pravično rešitev

V rubriki »primeri iz prakse« predstavljamo različne primere strank, ki smo jim pomagali najti pravico. 

Kazalo vsebine

Pravni problem stranke

Na Pravnika na dlani se je obrnila stranka, ki oddaja stanovanje. Najemnica jo je opozorila, da se je v nekaterih prostorih pojavila plesen, zaradi česar bi bilo treba stanovanje sanirati in ponovno prepleskati.

Stranka je želela preveriti, kakšne so v takšnem primeru obveznosti najemodajalca in kdo je po zakonu odgovoren za stroške sanacije plesni in pleskanja stanovanja.

Pomembna okoliščina je bila, da plesen po razpoložljivih informacijah ni nastala zaradi očitnega neustreznega ravnanja najemnice, temveč se je pojavila na stenah med večletno uporabo stanovanja.

Postavilo se je torej vprašanje: ali mora sanacijo plesni in pleskanje plačati najemodajalec ali lahko strošek prevali na najemnika?

Ste že poskušali sami rešiti svojo težavo?

pravna pomoč

Kaj je storil Pravnik na dlani?

Pri Pravniku na dlani smo najprej preverili vsebino najemne pogodbe in okoliščine, v katerih se je plesen pojavila.

Stranki smo pojasnili, da je pri določanju odgovornosti za stroške pomembno razlikovati med vzdrževanjem oziroma odpravljanjem pomanjkljivosti na sami nepremičnini ter poškodbami, ki bi nastale zaradi nepravilnega ali malomarnega ravnanja najemnika.

V konkretnem primeru ni bilo znakov, da bi najemnica plesen povzročila z malomarnim ravnanjem. Ker se je težava pojavila na stenah stanovanja in je bila potrebna sanacija, je šlo za vprašanje vzdrževanja nepremičnine, za katero je načeloma odgovoren njen lastnik.

Ker je najemnica sama predlagala, da bi si stroške pleskanja razdelili, smo ocenili, da gre za korekten dogovor za obe strani, če se z njim prostovoljno strinjata. Najemodajalki namreč opravljena sanacija ostane kot izboljšava oziroma vzdrževanje njene nepremičnine, najemnici pa zagotavlja primernejše pogoje za nadaljnje bivanje.

Primer je tako pokazal, da pravna rešitev ni vedno nujno spor ali sodni postopek. Kadar sta najemnik in najemodajalec pripravljena sodelovati, je lahko jasen dogovor o delitvi stroškov najhitrejša in najbolj praktična rešitev.

Vam je članek pomagal pri vaši težavi?

Pravna podlaga

Pri oddajanju stanovanja imajo tako najemniki kot najemodajalci določene pravice in obveznosti, ki jih ureja predvsem Stanovanjski zakon (SZ-1). Ena ključnih obveznosti najemodajalca je zagotavljanje takšnega stanja stanovanja, da ga lahko najemnik normalno uporablja v skladu z najemno pogodbo.

Hkrati ima svoje obveznosti tudi najemnik. Stanovanje mora uporabljati skladno z najemno pogodbo, zanj ustrezno skrbeti ter odgovarja za škodo, ki nastane zaradi nepravilne oziroma malomarne uporabe.

Pri vprašanju, kdo mora plačati določeno popravilo ali sanacijo, je zato pomembno predvsem, zakaj je težava nastala. Če gre za pomanjkljivost, povezano s samo nepremičnino in njenim vzdrževanjem, strošek praviloma bremeni lastnika. Drugače je lahko, kadar škoda nastane zaradi nepravilne uporabe ali ravnanja najemnika.

Enako velja pri plesni. Ni mogoče avtomatično določiti, da strošek vedno krije najemodajalec ali vedno najemnik. Pomembno je ugotoviti vzrok njenega nastanka. Plesen je lahko povezana z lastnostmi stavbe in vlago, k njenemu nastanku pa lahko prispevajo tudi način ogrevanja, prezračevanja in uporaba prostorov.

Prav zato je priporočljivo, da se pred odločitvijo o plačilu sanacije najprej ugotovi vzrok težave in preveri tudi, kaj glede vzdrževanja in stroškov določa najemna pogodba.

Koliko ste pripravljeni vložiti za rešitev svojega problema?

(function () { var STORAGE_KEY = "pravnik_lead_poslato"; var poruke = { "1": { "Da": "Razumemo, včasih je težko vedeti, kje začeti. Pustite nam kontakt in na kratko opišite situacijo, naš pravnik vas bo poklical.", "Ne": "Dobro, da ste tukaj. Pustite nam kontakt in opišite težavo, pomagali vam bomo najti pravi korak." }, "2": { "Da": "Veseli nas! Če pa vam vseeno ostane kakšen dvom, vam naš pravnik lahko da konkreten odgovor za vašo situacijo.", "Ne": "Žal nam je, da vam članek ni uspel pomagati. Pustite kontakt in opišite, kaj vas muči — odgovorili vam bomo neposredno." }, "3": { "do 100€": "Razumemo. Pustite kontakt in opišite situacijo, skupaj bomo pogledali, kaj je mogoče v vašem primeru.", "100–300€": "Odlično, v tem razponu lahko rešimo večino situacij. Pustite kontakt in opišite težavo.", "300€+": "Resen primer si zasluži resno pozornost. Pustite kontakt, naš pravnik vas bo poklical čim prej." } }; // Ako je već poslao u ovoj sesiji, sakrij sve forme odmah try { if (sessionStorage.getItem(STORAGE_KEY)) { document.querySelectorAll(".lead-blok").forEach(function (b) { b.style.display = "none"; }); return; } } catch (e) {} // Klik na Da/Ne/opciju document.addEventListener("click", function (e) { var btn = e.target.closest(".lead-btn"); if (!btn) return; var blok = btn.closest(".lead-blok"); if (!blok) return; var formaId = blok.getAttribute("data-forma-id"); var odgovor = btn.getAttribute("data-odgovor"); // Označi dugme, onemogući ostala u bloku blok.querySelectorAll(".lead-btn").forEach(function (b) { b.classList.remove("aktivan"); b.disabled = true; }); btn.classList.add("aktivan"); // Postavi poruku var uvod = blok.querySelector(".lead-forma-uvod"); if (uvod && poruke[formaId] && poruke[formaId][odgovor]) { uvod.textContent = poruke[formaId][odgovor]; } // Popuni hidden polje "odgovor" u Elementor formi var hiddenOdgovor = blok.querySelector("input[name='odgovor']"); if (hiddenOdgovor) hiddenOdgovor.value = odgovor; // Prikaži formu blok.classList.add("forma-otvorena"); }); // MutationObserver hvata Elementor success poruku var observer = new MutationObserver(function () { document.querySelectorAll(".elementor-message-success").forEach(function (msg) { if (msg.offsetParent !== null) { var blok = msg.closest(".lead-blok"); if (blok) afterSubmit(blok); } }); }); observer.observe(document.body, { childList: true, subtree: true }); // jQuery fallback if (typeof jQuery !== "undefined") { jQuery(document).on("elementor/forms/submit_success", function (e, form) { var blok = jQuery(form).closest(".lead-blok")[0]; if (blok) afterSubmit(blok); }); } function afterSubmit(aktivniBlok) { try { sessionStorage.setItem(STORAGE_KEY, "1"); } catch (e) {}document.querySelectorAll(".lead-blok").forEach(function (blok) { blok.style.display = "none"; }); } })();

Kaj se lahko naučimo iz tega primera?

Primer pokaže, da pri najemnem razmerju ni pomembno le, kdo je lastnik stanovanja, ampak predvsem, kaj je vzrok nastale težave. Prav od tega je pogosto odvisno, kdo bo moral poskrbeti za sanacijo in kriti z njo povezane stroške.

Zato je pomembno, da se ob pojavu težav ukrepa pravočasno in da obe strani najprej preverita okoliščine konkretnega primera, preden se odločita, kdo bo kril nastale stroške.

Ta primer je hkrati dober dokaz, da se marsikatera situacija lahko reši brez zaostrovanja odnosov. Pravočasno pravno pojasnilo in dogovor med najemnikom in najemodajalcem lahko preprečita, da bi se vprašanje stroškov razvilo v večji spor.

Če niste prepričani, katere obveznosti imate kot najemnik ali najemodajalec, vam lahko pri Pravniku na dlani pomagamo preveriti vaš primer in poiskati ustrezno rešitev.