logo1
pravnik na dlani

Potrebujete pravno pomoč?

V samo 15 minutah rešimo 90% vseh težav!

Za samo 29.90 €

Poišči svojo pravico!

Pravnik na dlani 012808000
nesreča pri delu

Nesreča pri delu in odškodnina

Varnost in zdravje pri delu sta ključna vidika delovnega okolja. Nesreča pri delu je lahko izjemno resna, zato je pomembno, da delodajalci izvajajo ustrezne preventivne ukrepe za njihovo preprečevanje. Slovenska poslovna točka definira nezgodo oz. poškodbo pri delu, kot nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. Zakonodaja zagotavlja okvir, v katerem se opredeljujejo pravice in odgovornosti tako delodajalcev kot tudi delavcev. Hkrati pa določa pravice do odškodnine za delavce, ki so utrpeli poškodbe ali pa so bile nesreče usodne.

Nesreča pri delu – protokol

V primeru lažje telesne poškodbe pri delu, mora poškodovanec ali najbližji očividec nemudoma prijaviti poškodbo nadrejenemu ali osebi, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu v podjetju. V primeru hujše telesne poškodbe pri delu so osebe (najbližji sodelavec, nadrejeni) dolžne poškodovancu nuditi prvo pomoč v okviru svojega znanja. Hkrati mora/jo poklicati nujno medicinsko pomoč in zavarovati mesto nezgode. Neposredni nadrejeni mora o poškodbi obvestiti direktorja ter strokovnega delavca, odgovornega za varstvo pri delu v podjetju. Nato sledi izpolnitev zapisnika. Mesto, kjer se je zgodila nesreča pri delu, mora ostati nespremenjeno do prihoda inšpektorja za delo.

Zavarovanec/poškodovanec ali druga ustrezna oseba (v primeru, da poškodovanec tega ni sposoben) mora obvezno stopiti v stik s izbranim osebnim zdravnikom poškodovanca. Tam se mora urediti bolniška odsotnost, sporočiti, da se je poškodba zgodila pri delu, obvestiti, da je delodajalec že izpolnil osnovne podatke na portalu SPOT in prositi izbranega osebnega zdravnika, da izpolni zdravstveni del obrazca na portalu.

Ste nedavno imeli nesrečo pri delu, posledice pa še vedno trajajo? Odškodninski zahtevek lahko še vedno oddate v določenem časovnem zamiku. Najdite svojo pravico in se posvetujte s Pravnikom na dlani – 01 280 8000, dosegljivi vsak delovnik med 8. in 20. uro.

Kakšne so dolžnosti delodajalca?

Temeljna dolžnost vsakega delodajalca je, da delovni proces organizira na način, ki preprečuje poškodbe pri delu ali možnost njihovega nastanka čim bolj omeji. Tudi ko delodajalec zagotovi varne delovne pogoje, ste lahko upravičeni do odškodnine, če gre za nevarno dejavnost (npr. delo s kovinami ali delo na višini).

Vsako poškodbo pri delu, ki ima posledico vsaj en dan delavčeve bolniške odsotnosti od dela, mora delodajalec prijaviti. Če je posledica nesreče več kot tri dnevna odsotnost delavca z dela, ali če pride do smrtne nezgode ali kolektivne nezgode pri delu (poškodovanih je več delavcev), mora delodajalec to prijaviti Inšpektorati RS za delo. To mora opraviti v najkrajšem možnem času, in sicer na portalu SPOT. Tam izpolni podatke splošnega dela obrazca, ki je nato posredovan tako na Inšpektoratu RS za delo, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Če ima poškodovanec urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, bo prijava prav tako dostopna osebnemu zdravniku delodajalca, ki bo izpolnil zdravstveni del prijave.

nesreča pri delu

Poškodba pri delu - odškodnina

Odškodnina za poškodbo pri delu oškodovancu ne pripada v vsakem primeru, izpolnjeni morajo biti določeni pogoji. Najprej je potrebno ugotoviti, kdo je odgovoren za nezgodo – je to delodajalec ali gre za morebitno soodgovornost delavca. To pomeni, da se preveri, ali je delavec v celoti sledil navodilom in se ustrezno zaščitil pri delu ali ne. Nadaljnji postopek vključuje preučitev vzrokov nesreče in načina njenega dogajanja, preverjanje zagotovljene ustrezne zaščite, opreme, delovnega prostora itd.

Poškodbe pri delu imajo lahko hude posledice, zato imajo delodajalci večinoma urejeno dobro zavarovanje odgovornosti. Delavec ima v takem primeru možnost, da svoj odškodninski zahtevek vložijo tudi zoper zavarovalnico.

Pri določanju višine odškodnine ima bistven vpliv vzrok nesreče in resnost poškodb, ki jih je utrpel delavec. Če gre za hujšo poškodbo, ki ogroža življenje, povzroča trajne posledice ali pa delavcu preprečuje nadaljnje opravljanje dela, se odškodnina običajno poveča. Kljub temu, da se krivda prizna delodajalcu pa na višino odškodnine močno vpliva tudi prispevek delavca. Pogosto se ugotovi, da je primanjkovalo delavčeve previdnosti, zato je tudi on soodgovoren, odškodnina pa manjša.

Ste kdaj pomislili na vse težke okoliščine, ko bi nujno potrebovali pravno pomoč? Situacij je že v vsakdanjem življenju veliko, zato Pravnik na dlani ponuja storitev zanesljivega in ugodnega pravnega svetovanja preko telefona. Pokličite 01 280 8000 in razrešite svoje dileme še danes!

Kdaj delavcu ne pripada odškodnina za poškodbo?

Delavec nosi odgovornost v primeru, da ne upošteva varnostnih zahtev na delovnem mestu. Kot tak primer lahko navedemo ne nošenje delovne obleke, kljub temu, da mu jo je delodajalec zagotovil. Tudi v primeru, da ne spoštuje pravil in navodil za ravnanje z nevarnimi predmeti, kljub že prejetim opozorilom s strani delodajalca. Krivdni razlog za nastanek nesreče je na strani delavca tudi v primeru, ko je ugotovljena prisotnost alkohola.

Nesreča pri poti na delo

Če do nesreče oz. poškodbe pride na poti na ali iz dela, to več ne šteje kot poškodba pri delu. Od 1. 1. 2023 gre v tem primeru za poškodbo zunaj dela, zato je poškodovanec upravičen do 80 % nadomestila plače (in ne 100 %). Drugače pa je v primeru, če je prevoz na ali iz dela organiziran s strani delodajalca, ali če do poškodbe pride na službeni poti. V tem primeru je poškodovanec upravičen do 100 % nadomestila.

Prišel si do konca. Za več pokliči Pravnik na dlani 01 280 8000

No post here!