Poseg v zemljišče lahko pomeni precej več kot izgubo nekaj kvadratnih metrov. Če zaradi javne infrastrukture parcela postane manj uporabna, so odstranjeni objekti ali pa je omejena prihodnja gradnja, se lahko zmanjša vrednost celotne nepremičnine.
V takšni situaciji se je znašla tudi stranka, ki je prejela cenitev in ponudbo za odškodnino, vendar je menila, da ta ne zajema vseh posledic posega.
Pravni problem stranke
Na zemljišču stranke je bila izvedena javna infrastruktura. Zaradi posega so bili odstranjeni določeni objekti na parceli, del zemljišča pa je postal omejeno uporaben.
Cenilec je pripravil oceno odškodnine, na podlagi katere je stranka prejela ponudbo za podpis pogodbe. Vendar v cenitvi po njenem mnenju niso bili dovolj upoštevani vsi elementi: vpliv posega na uporabnost in tržno vrednost celotne parcele, odstranjeni objekti ter druga dejanska škoda.
Stranka je želela vedeti, ali lahko ponujeni znesek izpodbija in kako ukrepati, še preden karkoli podpiše.
Dodatno je položaj zapletlo dejstvo, da je bil v preteklosti že izveden postopek odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Stranka zato ni vedela, ali je nova odložitev sploh še mogoča in kaj mora storiti takoj po prejemu sodne odločbe.
Ste že poskušali sami rešiti svojo težavo?
Kaj je storil Pravnik na dlani?
Pravnik na dlani je najprej pregledal okoliščine posega in pojasnil, da se pri odškodnini ne presoja le vrednost neposredno prizadetega dela zemljišča.
Pomembno je tudi, ali poseg zmanjšuje uporabnost preostanka parcele, omejuje možnosti gradnje ali vpliva na njeno tržno vrednost. Prav tako je treba preveriti, ali cenitev upošteva vse odstranjene oziroma poškodovane objekte in druge dokazljive stroške.
Stranko smo usmerili, naj pred podpisom pogodbe pridobi neodvisno strokovno mnenje oziroma dodatno cenitev. Takšna cenitev lahko konkretno pokaže, katerih posledic prvotna ocena ni upoštevala. Na tej podlagi je mogoče predlagati mirno rešitev in zahtevati ustreznejšo odškodnino, če pa dogovor ni dosežen, pa presoditi možnosti nadaljnjega postopka.
Vam je članek pomagal pri vaši težavi?
Pravna podlaga
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) določa, da se lahko lastninska pravica zaradi javne koristi omeji tudi s služnostjo v javno korist, denimo za gradnjo ali delovanje gospodarske javne infrastrukture. Lastniku v takem primeru pripada odškodnina, ki lahko obsega zmanjšano vrednost nepremičnine, dejansko škodo in izgubljeni dobiček.
Pri razlastitvi oziroma omejitvi lastninske pravice zakon predvideva tudi odškodnino za vrednost nepremičnine, škodo na spremljajočih objektih in druge povezane stroške.
To izhaja tudi iz ustavnega varstva lastnine: omejitev ali odvzem lastninske pravice v javno korist je dopusten le pod zakonsko določenimi pogoji in proti ustrezni odškodnini oziroma nadomestilu.
Koliko ste pripravljeni vložiti za rešitev svojega problema?
Kaj se lahko naučimo iz tega primera?
Če prejmete cenitev in ponudbo za odškodnino zaradi posega v nepremičnino, ni nujno, da je ponujeni znesek tudi končen ali da zajema vse posledice posega.
Pred podpisom je smiselno preveriti:
ali cenitev upošteva vpliv na celotno nepremičnino, ne le neposredno prizadeti del zemljišča;
ali so zajeti odstranjeni, poškodovani ali manj uporabni objekti;
ali poseg omejuje prihodnjo gradnjo, uporabo ali prodajno vrednost parcele;
ali imate dovolj fotografij, računov, načrtov in druge dokumentacije;
ali je smiselno pridobiti neodvisno cenitev.
Cenitev je strokovni dokument, vendar jo je mogoče preveriti in argumentirano izpodbijati. Pravočasna dodatna cenitev lahko bistveno vpliva na pogajanja o odškodnini.
