Poznate svoje pravice pri pravnih težavah? V rubriki Pravnik odgovarja bomo odgovarjali na vaša pravna vprašanja. Tako bomo pomagali pri dvomih o zakonodaji ter vam tako pomagali rešiti težavo ali predstaviti vaše pravice in možnosti.
Življenje nas kdaj tudi neprijetno preseneti: nesreča, ločitev ali razhod, težave v službi, reklamacije, poškodbe, zapuščina, težave z davki, institucijami. V takšnih in podobnih primerih se pogosto znajdemo v položaju, ko ne vemo natančno, kakšne so naše pravice ali možnosti, ker nismo pravni strokovnjaki in ne poznamo celotne zakonodaje. Toda vsako pravno vprašanje ima odgovor! In če ne poznate aktualne zakonodaje, da bi si nanj lahko odgovorili sami, se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnika.
V rubriki Pravnik odgovarja bo pravnik storitve Pravnik na dlani odgovarjal na vaša vprašanja s kateregakoli pravnega področja. Civilno pravo, delovno pravo, kaznovalno pravo ali družinsko pravo. Morda pa ima kdo podobno težavo kot vi in mu boste s postavljenim vprašanjem pomagali do odgovora in rešitve.
Današnje vprašanje:
S sestro sva po mami podedovala vsak 1/2 njive. Lahko svoj delež, ki v naravi ni določen, sestra proda mejašu brez mene, ki jo nagovarja k temu? Skratka, lahko na nerazparcelirani njivi proda svojo polovico? Kateri del? Gre za preračunljivo izigravanje, da bi prodala del, ki je ob njegovi meji. Hvala, Štefan Ž.
Pravnik odgovarja
Spoštovani Štefan, lastninsko pravico več oseb ureja Stvarnopravni zakonik v členih 65. in dalje.
Solastnina v smislu 65. člena SPZ pomeni:
(1) Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).
(2) Če solastniški deleži niso določeni, se domneva, da so enaki.
Upravičenja solastnika ureja 66. člen SPZ in sicer
(1) Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.
(3) Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem.
Prodaja kmetijskega zemljišča
V vsakem primeru imate ob prodaji vi predkupno pravico po enaki ceni. Glede na to, da gre za njivo gre torej za kmetijsko zemljišče, ki pa ima še posebna pravila glede prodaje ali odsvojitve.
Zakon o kmetijskih zemljiščih določa v poglavju III. PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI, GOZDOVI IN KMETIJAMI posebna pravila glede pravnih poslov s kmetijskimi zemljišči. Vsak tak pravni posel mora odobriti upravna enota. Odobritev pa ni potrebna v določenih primerih, ki jih določa 19. člen in sicer tudi med solastniki. Tudi za take primere pa UE izda posebno potrdilo.
Zaključek torej je, da sestra ne more prodati njenega solastnega deleža brez vašega soglasja oziroma imate na njenem deležu predkupno pravico.
V primeru skupnega interesa in soglasja obeh pa se lahko naredi geodetsko izmero zemljišča in ga razdelite na enaka dela ter 2 različna zk vložka. Potem bo lahko vsak nemoteno razpolagal z njegovim zemljiščem.
Imate spcifičen pravni problem in ne veste, kako bi se ga lotili?
Pravnik na dlani ima vse potrebne informacije. Ne odlašajte in pokličite 01 280 8000 še danes!
Želite prebrati več vsebine o civilnem pravu? Preberite članke v zavihtku “Civilno pravo” in rešite svoje dileme in skrbi.
Če potrebujete pravni nasvet ali ne veste, kako bi se lotiti reševanja nastale situacije, ker ne poznate svojih pravic in možnosti, lahko odgovor dobite s klicem na 012808000 – Pravnik na dlani, vsak delovnik med 8. in 20. uro.
