Preživnina

Preživnina je pogosto jabolko spora v postopku ločitve. Gre za denarni prispevek, ki ga eden izmed staršev plačuje drugemu za namen preživljanja otroka. Preživnina je torej relevantna le v primeru, da starša ne preživljata otroka skupaj. Po pravilih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sta starša dolžna preživljati svoje skupne otroke. To še posebej velja v primeru, da starša ne živita skupaj. Ob razpadu skupnosti, v kateri so živeli starši in otrok, je vedno potrebno urediti, kje bodo otroci v nadaljevanju živeli, kdo bo prevzel varstvo in vzgojo otrok ter kako bo urejeno preživljanje otrok.

Pravnik na dlani vam lahko svetuje ali pripravi dokumentacijo za preživnino

VRSTE PREŽIVNIN

V praksi poznamo predvsem preživninska razmerja med mladoletnimi otroci (oz. polnoletnimi do 26 leta v kolikor se redno šolajo – preživnina otrok) in starši, ali pa preživninska razmerja med zakoncema oz. bivšima zakoncema (v primeru ločitve – preživnina bivših zakoncev). Preživninska obveznost (bivših) zakoncev je podana takrat, ko eden izmed (bivših) zakoncev nima ustreznih sredstev za preživljanje. Drugi zakonec ga zato preživlja v primeru, da ne ogrožuje sebe oz. svoje preživljanje oz. preživljanje lastne (nove) družine. Preživnina bivšega zakonca ni vezana na leta ali starost, ampak potrebe in okoliščine.

Izjemoma zakon pozna tudi druge vrste preživnin, ki niso pogosti. Med drugim Družinski zakonik določa tudi obveznost polnoletnih otrok do preživljanja svojih staršev. To je mogoče v primeru, da starši nimajo nimajo sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Ta dolžnost traja najdlje toliko časa, kot so starši preživljali otroke.

KDO JE UPRAVIČEN DO PREŽIVNINE?

Po razvezi je preživnino obvezan plačevati starš, pri katerem otrok ne živi. Preživnino mora plačevati do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta ali dokler se otrok redno šola, vendar ne dlje kot do upravičenčevega dopolnjenega 26. leta starosti. Preživnina ni vezana na formalnost sklenitve zakonske zveze (poroke). Preživninska obveznost je podana tako v primeru zakonske zveze, kakor v primeru izvenzakonske zveze. Seveda pa se morata ločena starša dogovoriti tudi o sami vzgoji otroka ter o stikih z otroci.

Preživninsko obveznost sodišče določi v skladu s t. i. preživninskim trikotnikom. Gre za to, da je pri določitvi preživnine potrebno upoštevati finančne sposobnosti starša, ki je preživnino dolžan plačevati, na drugi strani pa tehtamo otrokove potrebe. Seveda ob obeh pogledih ne smemo pozabiti na specifičnost vsakega posameznega preživninskega razmerja. Preživnina se mora določiti v denarju, saj je tako tudi dejansko izvršljiva. V določenih primerih pa lahko kljub temu pride do dogovora o drugačnem načinu preživljanja, seveda v kolikor je to v interesu in korist otroka.

Imate vprašanje, ki se navezuje na družinsko pravo?
Posvetujte se s Pravnikom na dlani, ki vam bo znal svetovati, kako pravilno ravnati.

Na voljo vsak delavnik med 8. in 20. uro na 01 280 8000.

KOLIKO ZNAŠA IN KAKO SE DOLOČI PREŽIVNINA?

Preživnino se lahko določi z dogovorom ali brez (odvisno od tega, ali sodišče ugotovi, da je dogovor v skladu s koristjo otroka). Če se starši oziroma upravičenec in zavezanec ne sporazumejo o preživljanju, o tem odloči sodišče. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Določi se v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

Preživnino dodeljuje sodišče ali upravna enota. Določanje višine preživnine temelji na prejemkih, potrebah in življenjskem standardu upravičenca in plačnika. Sodišče lahko določi tudi višino preživnine na podlagi pogodbe med strankami. V zvezi s preživnino je potrebno omeniti še dejstvo, da se lahko spreminja glede na spremembe v finančnem stanju plačnika ali potrebah upravičenca. To pomeni, da je mogoče vložiti tožbo za zvišanje ali znižanje preživnine od trenutka vložitve tožbe dalje. Preživnina torej ni določena fiksno, ampak se lahko tudi spremeni – poviša ali zniža. Preživnina je torej nekaj, kar ni mogoče določiti z enostavnim izračunom ali tabelo, ampak jo je potrebno v vsakem primeru določiti okoliščinam primerno. V Sloveniji povprečna preživnina znaša med 130 in 200 €.

V končni fazi je pomembno, da se upošteva, da preživnina ni samo finančna kompenzacija, temveč je tudi način zagotavljanja preživljanja in standarda življenja za upravičence. Zato je pomembno, da se preživnina določi pošteno in ustrezno, tako za plačnika kot upravičenca.