Primeri iz prakse

Napačno ocenjena invalidnost osebe z Aspergerjevim sindromom

Pri Pravniku na dlani se vsak dan srečujemo z najrazličnejšimi življenjskimi situacijami. Vsaka zgodba je unikatna, a naš cilj ostaja vedno enak: pomagati posamezniku poiskati pravico in pravično rešitev

V rubriki »primeri iz prakse« predstavljamo različne primere strank, ki smo jim pomagali najti pravico. 

Kazalo vsebine

Pravni problem stranke

Težava stranke: napačna presoja zdravstvenega stanja pri oceni invalidnosti 

Na nas se je obrnila mati mladega odraslega z Aspergerjevim sindromom. Po več letih nezmožnosti za delo vložil predlog za ugotovitev invalidnosti. Kljub obsežni dokumentaciji in dolgotrajnim terapijam je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) izdal odločbo, v kateri je bilo stanje ocenjenega kandidata predstavljeno kot izboljšano. In to kljub temu, da je iz dokumentacije jasno razvidno, da se njegovo stanje ni bistveno spremenilo. 

Stranka je izrazila zaskrbljenost, saj njen sin že leta ni zaposlen, nima lastnih prihodkov in živi doma s starši. Zavod pa je v odločbi poudarjal “uspešnost terapije”, čeprav so izvidi kazali na trajne težave. Stranka se je odločila, da bo zoper odločbo vložila pritožbo na invalidsko komisijo, vendar ni bila prepričana, ali ima takšno pravno sredstvo možnosti za uspeh. 

odvzem vozniškega dovoljenja

Kaj je storil Pravnik na dlani?

Po pregledu dokumentacije in izvidov je Pravnik na dlani ugotovil več nepravilnosti. 

  • Ocena stanja se je naslanjala predvsem na zaključke, ki so bili po našem mnenju napačno povzeti iz izvidov strokovnjakov. 
  • Zavod je spregledal dejstvo, da mladi kandidat že več let ni sposoben za delo, kar potrjujejo tudi starejši psihološki izvidi. 
  • Pri odločanju so bili uporabljeni datumsko starejši izvidi, medtem ko novejši izvidi (ki so bili še v pripravi) niso bili upoštevani. 

Naš pravni strokovnjak je stranki pojasnil, da je pri mlajših osebah izjemno redko, da bi bila priznana invalidnost prve kategorije (popolna nezmožnost za delo), razen v primeru zelo hudih telesnih ali psihiatričnih diagnoz. Realnejši cilj je pridobitev drugo- ali tretjekategorne invalidnosti, kar pomeni možnost polovične invalidske upokojitve (4 ure dela, 4 ure upokojitve). 

Naš predlog je bil jasen: pritožba na invalidsko komisijo naj se zahteva priznanje druge kategorije invalidnosti (z možnostjo štiriurne upokojitve), podrejeno pa tretje. Obenem smo priporočili, da se komisijo opozori na že naročene preglede in da se jo pozove, naj manjkajoče izvide pridobi sama. 

Pravna podlaga

Postopek ugotavljanja invalidnosti v Republiki Sloveniji ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ključni členi so 63. do 65. člen, ki določajo kategorije invalidnosti in pogoje za njihovo priznanje. 

Zavarovanec se glede na stopnjo zmanjšane delazmožnosti razvrsti v eno izmed naslednjih kategorij invalidnosti: 

  1. kategorija invalidnosti: popolna izguba delazmožnosti – oseba ni več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, niti ob prekvalifikaciji 
  2. kategorija invalidnosti: oseba je zmožna za delo do polovice polnega delovnega časa ali pa je zmožna opravljati drugo delo s krajšim časom. 
  3. kategorija invalidnosti: zavarovanec lahko še vedno opravlja drugo delo ali enako delo pod posebnimi pogoji, ob določenih prilagoditvah. 

Več informacij o vrstah invalidnosti in postopku je na voljo tudi na uradni spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). 

Postopek se začne z vložitvijo predloga za oceno invalidnosti, ki ga običajno pripravi osebni zdravnik, skupaj z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. ZPIZ nato zahtevek obravnava na invalidski komisiji, ki izda izvedensko mnenje, na podlagi katerega zavarovanec prejme odločbo.