Pritožba je ena od možnosti, ko prejmete odločbo upravnega organa, s katero se ne strinjate. Pri tem pa ni pomembno le, zakaj odločbi nasprotujete. Odločilni so lahko tudi rok, način vložitve in pravila, ki veljajo za vaš postopek.
Novela Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki se uporablja od februarja 2026, je prinesla več sprememb. Med drugim je daljši splošni rok za vložitev pritožbe, zakon jasneje ureja pravni interes pritožnika in odpoved pravici do pritožbe, uvedene pa so tudi nekatere nove postopkovne možnosti.
Če prejmete upravno odločbo, se zato ni najbolje zanašati na pravila, ki ste jih poznali iz preteklosti.
Ste že poskušali sami rešiti svojo težavo?
Ste prejeli odločbo, s katero se ne strinjate? Ekipa Pravnik na dlani vam pomaga preveriti možnosti za pritožbo in vas usmeri pri nadaljnjih korakih.
Rok za pritožbo
Ena pomembnejših sprememb za posameznika je podaljšanje splošnega roka.
Prej je ta po Zakonu o splošnem upravnem postopku znašal 15 dni, zdaj pa je splošni rok za pritožbo 21 dni od vročitve odločbe.
Šest dodatnih dni lahko pomeni precejšnjo razliko. Posameznik ima več časa, da odločbo prebere, preveri razloge za izpodbijanje, zbere potrebno dokumentacijo in pripravi ustrezne argumente.
Vendar pozor: 21-dnevni rok ne velja nujno v vsakem postopku. Posamezni področni zakoni lahko določajo drugačne roke in posebna pravila. Zato vedno preverite pravni pouk na odločbi, ki ste jo prejeli.
Je prišlo do kršitve vaših pravic? Rešite jih in se s pomočjo Pravnika na dlani pritožite!
Kdaj je pritožba dovoljena?
Zgolj to, da se z neko odločitvijo ne strinjate, še ne pomeni nujno, da se lahko zoper njo pritožite.
ZUP določa, da ima stranka pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, s katero se odloča o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. Pravico do pritožbe ima lahko tudi druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi.
Po novi ureditvi je med razlogi za zavrženje izrecno navedeno tudi, da pritožnik nima pravnega interesa.
Organ prve stopnje lahko pritožbo zavrže tudi, če ni dovoljena, če je vložena prepozno ali če jo vloži neupravičena oseba.
Odpoved pritožbi je lahko dokončna odločitev
Spremenjena pravila podrobneje urejajo tudi možnost, da se stranka pravici do pritožbe odpove.
To lahko stori do poteka roka za pritožbo, in sicer pisno ali ustno na zapisnik. Po novem se lahko stranka odpove pritožbi tudi samo glede posamezne točke oziroma vsebinsko ločljivega dela izreka odločbe.
Pomembno je vedeti, da odpovedi pravici do pritožbe ni mogoče preklicati.
Preden se tej pravici odpoveste, je zato dobro preveriti, kakšne posledice bi takšna odločitev imela v vašem konkretnem primeru.
Vam je članek pomagal pri vaši težavi?
Informativna odločba
ZUP-I je uvedel tudi informativno odločbo.
Če organ izda takšno odločbo, mora biti že iz njenega naziva razvidno, za kakšen dokument gre. Pravni pouk mora pojasniti možnost ugovora, rok zanj in posledice, če ugovor ni vložen.
Zoper informativno odločbo je mogoče pri organu, ki jo je izdal, vložiti ugovor v 21 dneh od vročitve.
Če ugovor ni vložen oziroma ni pravočasen, lahko informativna odločba postane pravnomočna odločba o glavni stvari. Takšnega dokumenta zato ni dobro prezreti zgolj zato, ker je označen kot »informativni«.
V nekaterih primerih morate pritožbo najprej napovedati
Nova ureditev pozna tudi določene primere odločb brez obrazložitve.
V postopku, začetem na zahtevo stranke, se lahko pod zakonsko določenimi pogoji izda odločba brez obrazložitve, če se zahtevku ugodi in nihče ne ugovarja postavljenemu zahtevku.
Če se želi stranka zoper takšno odločbo pritožiti, mora najprej napovedati pritožbo v 15 dneh od vročitve odločbe.
Če pritožbe ne napove, se šteje, da se je pravici do nje odpovedala. Po pravočasni napovedi organ izda odločbo z obrazložitvijo, rok za samo pritožbo pa začne teči od vročitve obrazložene odločbe.
To je dober primer, zakaj ni vedno dovolj poznati samo splošnega 21-dnevnega roka.
Pritožba zaradi molka organa
Kaj pa, če odločbe sploh ne prejmete?
Zakon določa roke, v katerih mora organ odločiti. Praviloma mora odločbo izdati čim prej oziroma najpozneje v dveh mesecih od začetka postopka. V skrajšanem ugotovitvenem postopku je splošni rok en mesec.
V določenih primerih se lahko rok zaradi zahtevnosti zadeve ali drugih zakonsko določenih razlogov podaljša za največ dva meseca, o čemer mora biti stranka obveščena.
Če organ odločbe ne izda pravočasno in je zoper odločbo dovoljena pritožba, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bila zanjo izdana neugodna odločba.
Molk organa torej ne pomeni nujno, da morate samo čakati.
Kam se pritožba vloži?
Čeprav o pritožbi praviloma odloča organ druge stopnje, se pritožba vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji.
Če jo pomotoma vložite neposredno pri organu druge stopnje, jo ta pošlje organu prve stopnje. Če jo je drugostopenjski organ prejel znotraj predpisanega roka, se šteje za pravočasno.
Najvarneje je slediti pravnemu pouku v odločbi. V njem mora biti navedeno, ali je pritožba dovoljena, pri katerem organu jo vložite in v kakšnem roku.
Kaj se zgodi, ko je pritožba vložena?
Po vložitvi najprej nastopi preverjanje osnovnih pogojev.
Organ prve stopnje preveri, ali je pritožba dovoljena in pravočasna, ali jo je vložila upravičena oseba ter ali ima pritožnik pravni interes. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, jo lahko zavrže.
Če so pogoji izpolnjeni, se postopek nadaljuje. V določenih primerih lahko že prvostopenjski organ svojo prvotno odločitev nadomesti z novo odločbo. Sicer o zadevi odloča pristojni drugostopenjski organ.
Zato ni dovolj zapisati le, da se z odločbo ne strinjate. Pomembno je jasno opredeliti, kaj izpodbijate in zakaj menite, da odločitev ni pravilna.
Rok odločanja o pritožbi
Ko zadevo obravnava drugostopenjski organ, mora biti odločba o pritožbi izdana čim prej, praviloma pa najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel pritožbo.
Če zaradi zahtevnosti zadeve ali drugih zakonsko določenih razlogov odločbe ni mogoče izdati v tem času, se lahko rok podaljša za največ dva meseca, o čemer mora biti pritožnik obveščen.
Koliko ste pripravljeni vložiti za rešitev svojega problema?
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali moram za vložitev pritožbe imeti odvetnika?
V upravnem postopku za vložitev pritožbe praviloma ni obvezno zastopanje po odvetniku. Stranka jo lahko vloži sama. Pri zahtevnejših zadevah pa je lahko pravna pomoč koristna predvsem pri presoji razlogov za izpodbijanje odločbe in pripravi argumentacije.
Ali lahko že vloženo pritožbo umaknem?
Da. Pritožnik lahko pod pogoji, ki jih določa ZUP, pritožbo umakne, dokler ni izdana odločba organa druge stopnje. Umika ni mogoče preklicati, zato je treba pred takšno odločitvijo premisliti o posledicah.
Ali lahko pritožbi naknadno dodam nove dokaze?
V pritožbi je pod določenimi pogoji mogoče navajati nova dejstva in nove dokaze, vendar morate pojasniti, zakaj jih niste navedli že v postopku na prvi stopnji. Upoštevajo se lahko, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji in jih upravičeno niste mogli navesti oziroma predložiti prej.
