Ko je stranka dala odpoved, je pričakovala predvsem zaključek zaposlitve. Nato pa je prejela zahtevek delodajalca za vračilo različnih stroškov: stroškov dveh izpitov, mentorstva in še nekaterih drugih postavk. Znesek ni bil zanemarljiv, razlogi zanj pa ji niso bili jasni.
Ali lahko delodajalec po odpovedi res zahteva denar nazaj? Odgovor ni vedno preprost in je odvisen od okoliščin, sklenjenih dogovorov ter vrste stroškov. Vsekakor pa velja: prejet zahtevek še ne pomeni, da ga mora delavec brez preverjanja tudi plačati.
Pravni problem stranke
Stranka je po prejemu zahtevka želela vedeti, katere obveznosti so sploh lahko njene. Delodajalec je med drugim zahteval plačilo stroškov mentorstva in drugih stroškov, povezanih z njenim delom, ter vračilo stroškov dveh izpitov.
Pri takih primerih je pomembno ločiti med stroški, za katere bi lahko obstajal konkreten in veljaven dogovor o vračilu, in stroški, ki so praviloma del običajnega organiziranja dela pri delodajalcu. Mentorstvo, uvajanje zaposlenega ali stroški, ki nastajajo zato, da delavec lahko opravlja svoje delo, niso avtomatično nekaj, kar se ob odpovedi preprosto prenese na delavca.
Stranka je bila zaradi zahtevka razumljivo v dilemi. Regres je medtem že vrnila, za ostale postavke pa ni vedela, ali naj jih plača takoj ali se najprej odzove drugače.
Ste že poskušali sami rešiti svojo težavo?
Kaj je storil Pravnik na dlani?
Pri Pravniku na dlani smo najprej pregledali zahtevek in dokumentacijo, ki jo je prejela stranka. Posebej smo ločili stroške izpitov, za katere je obstajala pogodbena podlaga, od drugih postavk, kot je mentorstvo, ki jih delodajalec ne more utemeljiti zgolj s tem, da je delavec dal odpoved.
Stranki smo pojasnili, da ni smiselno plačati vsake postavke samo zato, ker jo je delodajalec navedel v dopisu. Pri spornih zahtevkih je pomembno preveriti, na katero pogodbeno določilo se delodajalec sklicuje, kakšen strošek dejansko uveljavlja, ali je bil strošek povezan z delom ter ali je zahtevek sploh sorazmeren.
Pripravili smo odgovor delodajalcu, v katerem smo jasno opredelili, katere postavke stranka priznava in katerim nasprotuje. Delodajalec lahko svojo terjatev seveda uveljavlja po pravni poti, vendar mora zanjo navesti in dokazati ustrezno podlago.
Vam je članek pomagal pri vaši težavi?
Pravna podlaga
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, kadar je to potrebno zaradi potreb delovnega procesa oziroma za ohranitev ali širitev zaposlitvenih možnosti. Če delodajalec delavca na takšno izobraževanje napoti iz teh razlogov, stroške nosi delodajalec.
To pa ne pomeni, da dogovor o vračilu stroškov izobraževanja nikoli ni mogoč. Če obstaja posebna pogodba ali jasen dogovor o izobraževanju, je treba pogledati njegovo konkretno vsebino: kaj se šteje za strošek, v katerih primerih se vračilo zahteva in ali so pogoji dogovora izpolnjeni.
Še toliko manj pa lahko delodajalec brez konkretne podlage med stroške delavca všteje običajno mentorstvo, uvajanje, organizacijo dela ali druge redne stroške, ki sodijo v njegovo poslovno sfero. Vsak zahtevek je treba zato presojati posebej.
Koliko ste pripravljeni vložiti za rešitev svojega problema?
Kaj se lahko naučimo iz tega primera?
Če po odpovedi prejmete zahtevek za vračilo denarja, ne hitite s plačilom. Najprej preverite:
katere stroške delodajalec sploh zahteva,
na kateri dokument ali dogovor se sklicuje,
ali ste podpisali posebno pogodbo o izobraževanju,
ali so navedeni stroški res povezani z dogovorjenim izobraževanjem ali gre za običajne stroške dela,
ali je znesek obrazložen in sorazmeren.
Pomembno je tudi, da zahtevek in pogodbe shranite ter se nanje odzovete premišljeno in pisno. Včasih je mogoče spor rešiti že z jasnim odgovorom in pogovorom, še preden preraste v sodni postopek.
Če ste po odpovedi prejeli zahtevek, ki ga ne razumete ali se vam zdi neupravičen, nam pišite. Skupaj lahko pregledamo dokumentacijo in preverimo, katere možnosti imate.
