Ste prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi? Ali pa vam je delodajalec predlagal sporazumno prekinitev delovnega razmerja?
V takšnih trenutkih veliko ljudi dokument podpiše, ne da bi se zavedali vseh posledic. Napačna odločitev lahko vpliva na odpravnino, odpovedni rok, pravico do nadomestila za brezposelnost ali celo na možnost, da kasneje odpoved izpodbijate. Zato je dobro poznati osnovna pravila, ki jih določa zakon, še preden sprejmete odločitev.
Ste že poskušali sami rešiti svojo težavo?
Preden podpišete dokument, ki pomeni konec delovnega razmerja, preverite, kakšne posledice lahko prinese. Ekipa Pravnika na dlani vam lahko pomaga razjasniti vse dileme.
Vsaka odpoved pogodbe o zaposlitvi ni enaka
Čeprav pogosto govorimo le o “odpovedi”, zakon pozna več različnih načinov prenehanja delovnega razmerja.
Najpogostejši so:
- redna odpoved s strani delavca,
- redna odpoved s strani delodajalca,
- izredna odpoved,
- sporazumna prekinitev pogodbe o zaposlitvi.
Med njimi obstajajo pomembne razlike. Od vrste odpovedi je lahko odvisno, ali boste upravičeni do odpravnine, koliko časa boste še zaposleni in kakšne pravice boste lahko uveljavljali po prenehanju delovnega razmerja.
Je prišlo do kršitve vaših pravic? Rešite jih in se s pomočjo Pravnika na dlani pritožite!
Ali lahko delavec poda odpoved brez razloga?
Da. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ne da bi moral svoj razlog posebej pojasnjevati.
Odpoved mora biti podana v pisni obliki, praviloma pa mora delavec spoštovati odpovedni rok, ki je določen z zakonom, pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo.
Kdaj lahko odpoved poda delodajalec?
Položaj delodajalca je drugačen.
Delodajalec pogodbe o zaposlitvi ne more odpovedati brez zakonsko določenega razloga. Med najpogostejšimi razlogi so poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog in neuspešno opravljeno poskusno delo.
Odpoved mora biti tudi ustrezno obrazložena. Splošna obrazložitev brez konkretnih razlogov praviloma ni dovolj.
Vam je članek pomagal pri vaši težavi?
Kaj pomeni poslovni razlog?
Poslovni razlog je eden najpogostejših razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Gre za primere, ko zaradi reorganizacije, zmanjšanja obsega poslovanja, tehnoloških sprememb ali drugih ekonomskih razlogov delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno. Vendar to še ne pomeni, da je vsaka odpoved iz poslovnega razloga tudi zakonita. Vsak primer je treba presojati posebej.
Kdaj pride v poštev izredna odpoved?
Izredna odpoved je izjema. Uporabi se le takrat, ko delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Takšno odpoved lahko poda tako delavec kot delodajalec, vendar morajo biti izpolnjeni strogi zakonski pogoji. Med njimi so lahko hujše kršitve pogodbenih obveznosti, neizplačilo plače, nasilje ali trpinčenje na delovnem mestu ter druge posebej hude kršitve.
Zakaj je pri sporazumni prekinitvi potrebna previdnost?
Veliko delavcev meni, da je sporazumna prekinitev “najlažja rešitev”.
V resnici lahko podpis takšnega sporazuma pomembno vpliva na nadaljnje pravice. Ker ne gre za odpoved ene od pogodbenih strank, ampak za dogovor med obema, ima lahko drugačne posledice glede nadomestila za brezposelnost in drugih pravic.
Pred podpisom je zato smiselno preveriti, kaj sporazum dejansko pomeni.
Kdaj pripada odpravnina?
Odpravnina ne pripada vedno. Najpogosteje jo delavec prejme pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon.
Njena višina je odvisna predvsem od trajanja zaposlitve pri delodajalcu.
Ali lahko odpoved izpodbijate?
Če menite, da je odpoved nezakonita, lahko zahtevate sodno varstvo.
Pomembno je, da ukrepate pravočasno, saj zakon določa razmeroma kratke roke za vložitev ustreznih zahtevkov. Prav zaradi kratkih rokov je priporočljivo čim prej preveriti, ali je bila odpoved podana skladno z zakonodajo.
Napake, ki jih delavci najpogosteje naredijo
V praksi se največ težav pojavi zato, ker delavci:
- podpišejo sporazumno prekinitev, ne da bi poznali posledice,
- zamudijo rok za sodno varstvo,
- podajo odpoved ustno,
- ne preverijo, ali jim pripada odpravnina,
- ne poznajo odpovednega roka.
Veliko zapletov je mogoče preprečiti že s pravočasnim preverjanjem pravic in obveznosti.
Koliko ste pripravljeni vložiti za rešitev svojega problema?
