
Pravnik odgovarja: prenizek znesek odpravnine – se lahko
Pravnik odgovarja: Ste se upokojili in prejeli odpravnino, kasneje pa ugotovili, da je znesek prenizek? Kaj lahko storite?
Odpravnina je denarno nadomestilo, ki pripada delavcu, ko mu delovno razmerje preneha pod določenimi pogoji. Namen odpravnine je omiliti finančne posledice izgube zaposlitve in omogočiti delavcu prehodno finančno varnost, dokler ne najde nove zaposlitve ali dobi drugih prihodkov. Odpravnina je zakonsko določena pravica, ki velja v primerih, ko pride do prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali ob upokojitvi.
V Sloveniji pravico do odpravnine ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa pogoje, pod katerimi je delavec upravičen do odpravnine, in opredeljuje tudi višino odpravnine glede na trajanje delovnega razmerja ter razlog za prenehanje delovnega razmerja. Poleg zakona lahko pravila o odpravnini določa tudi kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi, ki lahko predvidevata višje zneske odpravnin.
Delavec je upravičen do odpravnine v določenih primerih prenehanja delovnega razmerja. Najpogostejši razlogi za izplačilo odpravnine so redna odpoved pogodbe iz poslovnega ali nesposobnostnega razloga ter ob upokojitvi. Pomembno je, da mora biti delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, čeprav so določene izjeme tudi za pogodbe za določen čas.
Najpogostejši primer odpravnine je ob redni odpovedi delovnega razmerja, ko delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti delavca. Pri teh vrstah odpovedi ima delavec pravico do odpravnine, katere višina je odvisna od dolžine njegove zaposlitve pri istem delodajalcu.
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravica do odpravnine ni avtomatično zagotovljena. Če delavec krši delovne obveznosti ali se vključi v nezakonita ravnanja, ki upravičujejo izredno odpoved, delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine. Če pa delavec sam poda izredno odpoved zaradi hujših kršitev delodajalca, je lahko do odpravnine upravičen.
Delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve. Ta odpravnina je ločena od odpravnine, ki jo delavec prejme ob redni ali izredni odpovedi. Pri upokojitvi je odpravnina pogosto enkratni znesek, ki ga delodajalec izplača ob zaključku delovnega razmerja.
Višina odpravnine je določena glede na dolžino delovne dobe delavca pri istem delodajalcu in njegovo povprečno plačo v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Osnovna formula za izračun temelji na zakonsko določenih minimalnih zneskih, vendar lahko kolektivne pogodbe ali interni akti podjetja določajo višje zneske.
Odpravnine so obdavčene, vendar do določene višine oproščene plačila dohodnine. V Sloveniji veljajo posebni davčni predpisi, ki določajo, da so odpravnine do določenega zneska neobdavčene, kar pomeni, da delavec prejme ta del odpravnine v celoti, brez davčnih odbitkov.
Delodajalec mora odpravnino izplačati ob prenehanju delovnega razmerja. Zakon določa, da mora biti odpravnina izplačana najkasneje do zadnjega dneva delovnega razmerja. Če delodajalec zamudi z izplačilom, lahko delavec zahteva tudi obresti.
Kolektivne pogodbe v Sloveniji pogosto vsebujejo dodatne določbe glede odpravnin, ki so ugodnejše za delavce kot zakonski minimum. Te pogodbe lahko določajo višje zneske odpravnin ali dodatne pogoje, pod katerimi so delavci upravičeni do odpravnine.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga (npr. prestrukturiranje podjetja, presežni delavci) ima delavec pravico do odpravnine. Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino, če delavec ni bil odpuščen iz krivdnih razlogov ali na lastno željo.
V primeru stečaja delodajalca imajo delavci pravico zahtevati odpravnino kot prednostne upnike. V teh primerih se lahko sredstva za odpravnine izplačajo iz stečajne mase podjetja. Če podjetje nima zadostnih sredstev, se del odpravnine lahko krije iz jamstvenega sklada.
Tudi delavci, ki imajo pogodbo za določen čas, so pod določenimi pogoji upravičeni do odpravnine. Če delavec na pogodbo za določen čas dela več kot dve leti in mu delodajalec ne ponudi pogodbe za nedoločen čas, je delavec lahko upravičen do odpravnine, če mu pogodba ni podaljšana.
Da, odpravnina je lahko višja od zakonsko določenega minimuma, če je to določeno v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi ali internem aktu podjetja. Delodajalec in delavec se lahko dogovorita za višje zneske odpravnin, kot jih določa zakon.
1. Ali imam pravico do odpravnine, če sam dam odpoved?
Ne, odpravnina delavcu ne pripada, če sam odpove pogodbo o zaposlitvi, razen če gre za izredno odpoved zaradi kršitev delodajalca.
2. Ali imam pravico do odpravnine pri pogodbi za določen čas?
Da, delavec je upravičen do odpravnine, če je bil zaposlen več kot dve leti na pogodbo za določen čas in pogodba ni podaljšana.
3. Kako se izračuna odpravnina?
Odpravnina se izračuna glede na dolžino zaposlitve pri istem delodajalcu in povprečno plačo delavca v zadnjih treh mesecih.
Pravnik odgovarja: Ste se upokojili in prejeli odpravnino, kasneje pa ugotovili, da je znesek prenizek? Kaj lahko storite?
Pravnik odgovarja: odpravnina ob upokojitvi je poseben prihodek, ki vam pripada v določeni situaciji in pogojih.
Odpravnina je izdatek, ki ga morajo nekateri delodajalci izplačati svojim delavcam. In to v določenih primerih. Katerih?
Odpravnina ob upokojitvi je posebna vrsta odpravnine, ki vam pripada ob prenehanju delovnega razmerja – upokojitvi. Poznate pravice?
Odpravnina je plačilo, ki v določenih primerih pripada (bivšim) delavcem. Pripada tudi vam? In v kolikšnem znesku?