Odpravnina je plačilo, ki pripada delavcem v določenih primerih prenehanja delovnega razmerja. Njena pravna podlaga je zapisana v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki natančno določa pogoje, pod katerimi je delavec upravičen do odpravnine ter način njenega izračuna. V kolikor imate tudi vi vprašanje, ki se navezuje na zaključek delavnega razmerja in odpravnino, kontaktirajte pravno službo Pravnik na dlani, ki ima za vas vse potrebne odgovore.
Odpravnina – kdaj in koliko?
Delavec je upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi s strani delodajalca iz poslovnih razlogov ali nesposobnosti in ob izredni odpovedi s strani delavca, kadar delodajalec krši svoje obveznosti. Prav tako je delavec do nje upravičen, ko se zaključi pogodba za določen čas (če delavec ni nadomeščal začasno odsotnega delavca).
Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve, upošteva se pa tudi povprečna plača delavca ali v državi. Višina odpravnine se določa glede na dolžino zaposlitve pri delodajalcu:
- Za delovno dobo med 1 in 10 leti znaša 1/5 povprečne plače na leto dela.
- Za delovno dobo med 10 in 20 leti znaša 1/4 povprečne plače na leto dela.
- Za delovno dobo nad 20 let znaša 1/3 povprečne plače na leto dela.
Najvišji znesek odpravnine ne sme presegati 10-kratnika povprečne plače, razen če kolektivna pogodba določa drugače.
Kakšna je vaša situacija? Zapletenejša? Pravnik na dlani je tu, da vam pomaga razrešiti dilemo in vam poiskati pravico.
Odpravnina in redna odpoved s strani delodajalca
Do odpravnine je delavec upravičen, če mu delodajalec poda redno odpoved iz poslovnih razlogov (npr. reorganizacija, ukinitev delovnega mesta) ali zaradi nesposobnosti delavca. Gre torej za razlog na strani delodajalca. Višina odpravnine se določi glede na leta zaposlitve pri delodajalcu in povprečno mesečno plačo.
Odpravnina in izredna odpoved s strani delavca
Kot delavec ste do odpravnine upravičeni tudi v nekaterih primerih izredne odpovedi, ki jo podate sami. A to samo v primeru, da je odpoved podana zaradi razlogov, za katere je kriv delodajalec. Ti razlogi so opredeljeni v 111. členu ZDR-1:
- Delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu ni izplačal zakonskega nadomestila plače.
- Onemogočeno opravljanje dela zaradi odločbe inšpekcije o prepovedi dela ali uporabe sredstev za več kot 30 dni ter neizplačilo nadomestila.
- Neizplačilo plače ali bistveno zmanjšana plača vsaj dva meseca.
- Zamuda pri izplačilu plače dvakrat zapored ali v šestih mesecih.
- Neplačilo prispevkov za socialno varnost tri mesece zapored ali v šestih mesecih.
- Nevarnost za varnost in zdravje delavca kljub opozorilu.
- Diskriminacija ali povračilni ukrepi.
- Nezagotovljeno varstvo pred nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.
Vsako delovno razmerje je drugačno in tako je tudi pri odpravnini. Zaupajte nam vaš primeri in dovolite, da Pravnik na dlani opravi vse ostalo. Za vas bo pregledal dokumentacijo, uredil pa bo tudi pripravo pravnih dokumentov. Na voljo smo vam vsak delovnik med 8. in 20. uro.
Odpravnina in potek pogodbe za določen čas
Pri prenehanju pogodbe za določen čas pripada odpravnina delavcu, če je bil zaposlen eno leto ali več. Izjema so pogodbe za nadomeščanje in sezonska dela, ki trajajo manj kot tri mesece. Prav tako do odpravnine niste upravičeni pri pogodbi za opravljanje javnih del, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Višina odpravnine se določi sorazmerno glede na trajanje delovnega razmerja in povprečno plačo.
