Vsak posameznik se ob smrti bližnjega prej ali slej sreča z Dedovanjem nepremičnine. Če je imel pokojni v lasti zemljišče s hišo ali stanovanje, bo predmet dedovanja postala seveda tudi ta. Po Zakonu o dedovanju se lahko nepremičnino deduje na podlagi oporoke, ki jo napiše oporočitelj, ali na podlagi sistema zakonitega dedovanja, kot ga določa Zakon. V tem članku izveste ključne iformacije za dedovanje nepremičnine.
Do pravnega nasvetA, ko ga potrebujete
V samo 15 minutah rešimo 90% vseh težav
DEDNI REDI PRI DEDOVANJU NEPREMIČNIN
Kadar zapustnik ne napravi oporoke ali je ta zaradi kakršnega koli razloga neveljavna, nastopi dedovanje po zakonu. Če je shema dedičev zapletena, je za pravni nasvet vsekakor dobro poiskati pravnega svetovalca. Svetovalce lahko preveri, ali je dedič upravičen do nujnega deleža, koliko znaša, in mu ponudi pravno svetovanje. Kdo od sorodnikov lahko deduje, ko gre za dedovanje nepremičnine, splošno določa Zakon o dedovanju, na podlagi katerega so določeni trije dedni redi. Dedovanje zaščitenih kmetij pa ureja poseben zakon.
Za zakonito dedovanje je v osnovi pomembno sorodstveno razmerje, v katerem je dedič v razmerju do zapustnika. Enakovredni dediči pri dedovanju premoženja, med katero se uvršča tudi dedovanje nepremičnine, so v prvem dednem redu otroci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov partner, bodisi zakonski bodisi zunajzakonski. Dedovanje nepremičnine se v tem primeru deli po enakih delih med preživelim zakoncem (partnerjem) in potomci. Do zapuščine na podlagi zakonitega dedovanja je upravičen le zunajzakonski partner, ki je s pokojnim živel v zunajzakonski skupnosti vse do smrti.
Zakonito dedovanje, če ni potomcev
Če zapustnik ni imel otrok, njegov zakonec ne deduje celotnega premoženja, temveč dedovanje nepremičnine in preostale zapuščine preide v drugi dedni red. Tega po zakonitem dedovanju sestavljajo zapustnikov zakonec, starši oziroma posvojitelji in na podlagi vstopne pravice po prej umrlih starših zapustnikovi bratje in sestre ter njihovi potomci. V tem primeru dedovanje nepremičnine poteka v razmerju pol-pol.
Partner oziroma zakonec deduje eno polovico, druga polovica pa se razdeli med ostale upravičence iz drugega dednega reda, ki dedujejo po enakih delih. V primeru, če nimajo dovolj sredstev za preživljanje in jim jih ne more zagotoviti njihov zakonec oziroma partner, lahko od sodišča zahtevajo povečanje svojega dednega deleža nasproti ostalim sodedičem zakonec, starši in po prej umrlih starših njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre).
Kadar za dedovanje nepremičnine na podlagi zakonitega dedovanju ni upravičencev iz prvega in drugega reda, se krog zakonitih dedičev razširi med upravičence iz tretjega dednega reda – zapustnikove dedke in babice oziroma njihove potomce, torej pokojnikove bratrance in sestrične.
Niste prepričani, kako bi/bo potekalo dedovanje v vašem konkretnem primeru? Ne razumete, kaj točno so vaše pravice?
Pomaga vam Pravnik na dlani, ki razume vsako situacijo dedovanja – tudi vašo!
NUJNI DELEŽ
S svojim premoženju po smrti vsak posameznik razpolaga svobodno. Pravni posel, s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoženjem, se imenuje oporoka. Pri razpolaganju s svojim premoženjem je omejen le z nujnimi deleži, ki pripadajo nekaterim z zakonom določenim upravičencem. Če je na primer pokojnik napravil oporoko, v kateri je nepremičnino zapustil neki tretji osebi in s tem prezrl svoje bližnje sorodnike, lahko slednji, ki bi sicer dedovali, če ne bi bilo oporoke, uveljavljajo svoje nujne deleže.
Nujni delež je nižji od zakonitega in predstavlja le alikvotni del deleža, do katerega bi bil dedič upravičen na podlagi zakonitega dedovanja. Višino nujnega deleža določa zakon. Do nujnega deleža so upravičeni bližnji dediči pokojnika, ki so po zakonitem dednem redu določeni za dedovanje in ki se imenujejo nujni dediči. Po Zakonu o dedovanju so to zapustnikov preživeli zakonec, njegovi potomci (otroci, posvojenci) in starši.
To so absolutni nujni dediči, ki jim njihov nujni delež pripada brezpogojno. Ostalim zakonitim dedičem pa pripade nujni delež le pogojno, in sicer če so trajno nezmožni za delo in brez potrebnih sredstev za preživljanje. Zato se imenujejo relativni nujni dediči.
Koliko znaša nujni delež
Nujni delež se določa na podlagi višine zakonitih dednih deležev. Nujni delež potomcev in zakonca znaša ½ zakonitega deleža, nujni delež ostalih potencialnih nujnih dedičev pa 1/3 zakonitega deleža. Med popisom premoženja so pogosto nepremičnine, ki jih je imel pokojnik v lasti in po njegovi smrti postanejo predmet dedovanja. Pri oblikovanju vrednosti za dedovanje nepremičnine se upošteva 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Ko je ta določena, se pripiše znesku drugega ocenjenega premoženja zapustnika, od vsote pa se odbijejo pokojnikovi dolgovi, bremena in sredstva za pogreb.
Odpoved nujnemu deležu
Dedič se lahko odpove svojemu dednemu deležu. V tem primeru ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Lahko pa se pravici do dedovanja nepremičnine, premoženja ali nujnega deleža odpove v korist zapustnikovega zakonca oziroma partnerja (sodediča). V tem primeru je potrebno poudariti, da gre za dvojni posel: pridobitev dediščine in njen hkratni prenos na sodediča.
Povedano pomeni, da dedič kljub odpovedi svojega dednega deleža odgovarja za zapustnikove dolgove. Za pravni nasvet pri tem priporočamo posvet s strokovnjakom. Pogosto se pojavljajo primeri, ko starš umre in po njem dedujejo njegovi otroci. Pri dedovanju nepremičnine, ki predstavlja njihov dom, npr. skupne hiše, nastane na njej solastnina.
Če bi dediči želeli izplačilo njihovega dednega deleža v denarju, bi bilo potrebno hišo prodati in si denar razdeliti ali pa bi eden izmed sodedičev moral izplačati ostale. Takšne situacije so pogosto zapletene, vir konfliktov in kot takšne močno posežejo v družinske odnose. Zato vam svetujemo, da se obrnete po pravni nasvet.
Odvzem nujnega deleža in razdedinjenje
Če je potomec, ki bi bil upravičen do nujnega deleža, zapravljivec ali je močno zadolžen, lahko pokojnik v oporoki zapečati zakonito dedovanje s tem, da mu odvzame pravico do nujnega deleža v korist njegovih potomcev, če so mladoletni ali polnoletni in nezmožni za preživljanje.
Dediču se lahko odvzame pravica do nujnega deleža tudi tako, da ga zapustnik v svoji oporoki razdedini. Za to mora navesti tehtne razloge. Razlogi za razdedinjenje so našteti v zakonu; npr. hujša pregrešitev zoper zapustnika ali storitev naklepnega kaznivega dejanja zoper zapustnika, vdajanje nepoštenemu življenju in podobno. Če je dedič razdedinjen, se pri delitvi premoženja obravnava, kot da je umrl že pred zapustnikom.
