Pravica do odklopa je namenjena zaščiti vašega zasebnega časa in ravnovesja med delom ter prostim časom. Tehnologija danes omogoča, da ste nenehno dosegljivi, a zakon vam zagotavlja, da v času počitka, dopusta ali drugih upravičenih odsotnosti niste dolžni odgovarjati na delovne klice, e-pošto ali sporočila. Pomembno je, da ste kot delavec seznanjeni s svojo pravico in da spremljate, ali vaš delodajalec spoštuje zakonske obveznosti. Ob kršitvah pa je tu Pravnik na dlani.
Pravica do odklopa po zakonu
Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), sprejeta novembra 2023, vam kot delavcu zagotavlja pravico do odklopa. To pomeni, da vam delodajalec ne sme nalagati obveznosti, da ostajate dosegljivi izven delovnega časa. To pomeni med počitkom, dopustom, bolniško ali v primeru druge upravičene odsotnosti. Pravica do odklopa je namenjena temu, da imate možnost popolnega odklopa od dela in časa za sprostitev brez pritiska, da morate biti na voljo. Delodajalci so dolžni sprejeti ustrezne ukrepe za uveljavitev te pravice, bodisi s kolektivno pogodbo bodisi z internimi akti podjetja.
Je vaša pravica do odklopa spoštovana? Je delodajalec sprejel ustrezne ukrepe? Če ne, je rešitev Pravnik na dlani.
Kaj morate vedeti kot delavec?
Čeprav mora delodajalec poskrbeti za ustrezne ukrepe, je pomembno, da ste tudi vi kot delavec obveščeni in pozorni na to, kako se pravica do odklopa udejanja v vašem podjetju. Tukaj je nekaj korakov, kako spremljati in uveljavljati svojo pravico:
- Obveščanje in sodelovanje: Delodajalec vas mora obvestiti o ukrepih, ki jih sprejema za uveljavitev pravice do odklopa. Če vam ti ukrepi niso jasni ali se vam zdijo neustrezni, imate pravico podati svoje mnenje in pričakujete, da ga bo delodajalec ustrezno obravnaval.
- Dostopnost pravilnikov: Pravilnik ali drugi interni akti, ki določajo vašo pravico do odklopa, morajo biti vedno dostopni. Preverite, ali imate dostop do teh dokumentov, in se seznanite z vsebino.
- Poročanje o kršitvah: Če opazite, da delodajalec krši vašo pravico do odklopa, imate pravico opozoriti na te nepravilnosti. Bodite pozorni na morebitne pritiske ali zahteve po dosegljivosti izven delovnega časa. V primeru kršitev se posvetujte s pravno službo Pravnik na dlani, ki ima veliko izkušen na področju delovno pravo.
Pravica do odklopa je vaša pravica po zakonu! Jo vaš delodajalec spoštuje ali od vas pričakuje, da delo opravljate tudi izven delovnega časa? Zavarujte se in pokličite Pravnika na dlani – pravni strokovnjak, ki vam bo pomagal rešiti dileme delovnega prava.
Možne posledice za delodajalca
Neupoštevanje pravice do odklopa lahko za delodajalca prinese resne posledice, vključno z denarnimi kaznimi. Če delodajalec ne sprejme ukrepov za zagotavljanje te pravice, lahko sledi kazen v višini od 1.500 do 4.000 evrov za pravno osebo in do 1.000 evrov za odgovorne osebe v podjetju. Pomembno je, da se zavedate, da lahko delodajalec kazensko odgovarja za kršitve vaših pravic. Bodite pozorni! Delodajalci morajo ukrepe sprejeti do 16. novembra 2024.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Kaj storim, če delodajalec od mene zahteva, da sem dosegljiv izven delovnega časa?
Če delodajalec pričakuje, da odgovarjate na klice ali sporočila izven delovnega časa, gre lahko za kršitev pravice do odklopa po ZDR-1D. Najprej preverite interne akte podjetja, nato delodajalca opozorite na zakonske obveznosti. Če se kršitve nadaljujejo, se posvetujte s Pravnikom na dlani, ki vam pomaga pri zaščiti pravic in pripravi ustreznih dopisov.
Ali ima vsak delavec pravico do odklopa?
Da. Pravica do odklopa velja za vse delavce ne glede na panogo, delovno mesto ali način zaposlitve. Delodajalec mora jasno določiti čas nedosegljivosti, način komuniciranja in izjeme. Pravica velja med dopustom, bolniško, počitkom in vsemi obdobji, ko niste v delovnem času.
Kakšne so kazni za delodajalca, če pravice do odklopa ne spoštuje?
Delodajalca, ki ne sprejme obveznih ukrepov ali od delavcev pričakuje stalno dosegljivost, lahko doletijo globe med 1.500 in 4.000 EUR za pravno osebo ter do 1.000 EUR za odgovorne osebe. Rok za sprejem ustreznih ukrepov je 16. november 2024, zato morajo podjetja pravočasno urediti interne akte.
