Služba je (med drugim) zagotovo tudi vir stresa, sploh če se na delovnem mestu pojavijo konflikti. Vendarle pa vsak spor še ni mobing. Preverite značilnosti in pravni nasvet: kako ravnati, če menite, da ste žrtev mobinga.
Kaj je mobing
V slovenski zakonodaji (ZDR-1) se za mobing uporablja izraz trpinčenje na delovnem mestu. Zakon določa: Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom (ZDR-1, 7. člen, 4. odstavek). Mnogi mislijo, da se mobing nanaša le na spolno nadlegovanje, vendar to ne drži. V praksi se najpogosteje dogaja psihično nasilje med sodelavci. Če poenostavimo, bi lahko rekli, da gre za slabe odnose v službi, ki temeljijo na žaljenju in poniževanju, kar se pokaže pogosto (vsaj enkrat tedensko) in traja dlje časa (vsaj 6 mesecev). Nanizali smo nekaj primerov.
Za mobing bi lahko šlo:
- če nadrejeni že pol leta ali več vsak ponedeljek na žaljiv način pripoveduje vsem sodelavcem o vaših napakah v zasebnem ali poslovnem življenju,
- če vas sodelavka ali skupina sodelavcev že več kot pol leta ponižuje vsakič, ko kaj predlagate,
- če so vam v službi stalno dodeljujeja manj pomembna dela, da bi vas izolirali od ostalih sodelavcev,
- če vas obravnavajo tako, da se počutite ponižane in manjvredne od ostalih sodelavcev,
- če vam šef ali sodelavec (šefica/sodelavka) grozi, da boste izgubili službo, če ne boste imeli zasebne afere z njim (z njo).
Ste žrtev mobinga?
Pokličite Pravnika na dlani, da vam pomaga urediti vso potrebno dokumentacijo, da boste mobing lahko prijavili in si zagotovili svoje pravice!
Prepovedana je tudi:
- premestitev na slabše delovno mesto,
- odpoved pogodbe o zaposlitvi,
- znižanje plače
ali kakršne koli druge neugodne posledice za delavca, ki je žrtev mobinga in je ukrepal s ciljem, da bi uveljavil prepoved trpinčenja na delovnem mestu (npr. prijavil kršitev na delovno inšpekcijo ali vložil tožbo).
Ni pa mobing:
- če ste se glasno sprli s šefom, tudi če se prepir nekajkrat ponovi,
- če menite, da vas sodelavke občasno obrekujejo,
- če vas je sodelavec (sodelavka) povabil na zmenek,
- če imate po lastni izbiri intimno razmerje s sodelavcem ali šefom (sodelavko/šefico).
Pravni nasvet: kaj storiti, če menite, da ste žrtev mobinga
Mobing se lahko posredno dokazuje preko zdravniške dokumentacije ali preko prič in listin. Če sumite, da ste žrtev mobinga, vam svetujemo:
- poiščite zdravniško pomoč, v kolikor ste opazili zdravstvene težave,
- poiščite pravni nasvet, preden kakorkoli ukrepate.
Pomembno je, da se zavedate, da za težave niste krivi sami. Tudi, če ste naredili napako, si zaslužite pravičen in korekten odnos, pa naj gre za sodelavce, nadrejene ali podrejene.
V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. (ZDR-1, 8. člen).
Tako kot v marsikateri drugi situaciji boste tudi v tem primeru na boljšem, če se boste prej dobro pozanimali. Za take primere so vam naši strokovni pravni svetovalci preko storitve Pravnik na dlani na voljo po telefonu! Ker lahko že nekaj minut pravnega svetovanja reši vašo težavo.
Psihološki oris: kdo izvaja mobing, kdo je žrtev
Mobing je lahko vertikalen (med nadrejenim in podrejenim) ali horizontalen (med sodelavci). Izvaja ga lahko ena ali več osebi, psihologi pa opažajo, da v praksi običajno z mobingom nekdo začne, nato pa se tej osebi pridružijo še drugi, kar povzroči, da je delavec (žrtev mobinga) sam proti skupini. Posledica so lahko resne psihične težave in bolezni, kot na primer izgorelost, depresija. Psihološke študije kažejo, da mobing izvajajo osebe, ki so negotove vase in poskušajo svojo nesposobnost prikriti tako, da se znašajo nad drugimi, lahko na takšen način poskušajo obdržati moč in avtoriteto v podjetju, lahko pa celo uživajo v sovraštvu. Za večino izvajalcev velja, da imajo višji inteligenčni količnik, saj gre pri mobingu za načrtno dejavnost s ciljem, da se trpinčeno osebo poniža, izolira, izključi.
Žrtev pa so najpogosteje podrejeni, ženske pogosteje od moških. Najpogosteje je žrtev delavec, ki kakorkoli izstopa, pri čemer gre lahko za diskriminacijo (npr. sovražno obnašanje, ko se za nekoga izve, da je gej) ali pa tudi ne (npr. edini moški v ženskem kolektivu).
