Pravica do odklopa postaja ključen element varovanja delavcev v digitalni dobi, kjer tehnologija omogoča stalno dosegljivost. Njena vloga je zagotoviti, da delavci izven delovnega časa niso pod pritiskom odgovarjati na klice, e-pošto ali druga sporočila. Namen te pravice je vzpostavitev boljše ločnice med delom in prostim časom, kar pripomore k višji kakovosti življenja zaposlenih.
Kaj je pravica do odklopa in zakaj?
Pravica do odklopa je v Sloveniji urejena z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je bila sprejeta novembra 2023. Zakon določa, da delodajalci ne smejo zahtevati dosegljivosti delavcev izven delovnega časa – med dopustom, bolniško odsotnostjo ali drugimi obdobji počitka. Delodajalci morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev te pravice, bodisi prek kolektivnih pogodb bodisi z internimi akti, ki formalizirajo obveznosti.
Nikar ne pozabite na sprejetje akta o pravici do odklopa! Za neupoštevanje pravice je predvidena kazen v višini od 1.500 do 4.000 EUR. Rok za sprejetje je 16. november 2024, nato pa se dokumenta tudi držite, da ne bo prišlo do morebitne prijave s strani delavcev.
Kako zagotoviti pravico do odklopa?
Za učinkovito uveljavitev pravice do odklopa mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe, ki vključujejo:
- Obveščanje zaposlenih o njihovih pravicah in obveznostih delodajalca
- Omejitev komunikacije izven delovnega časa, z jasnimi pravili o času nedosegljivosti
- Izrecna prepoved opravljanja dela v času počitka, razen v izjemnih primerih
- Vzpostavitev pravilnika ali internega akta, ki formalizira te ukrepe in zagotavlja skladnost s predpisi
Pomembno je, da se te ukrepe prilagodi specifikam podjetja, saj se lahko narava dela razlikuje med različnimi panogami.
Pravica do odklopa – priprava internega akta
Priprava internega akta za pravico do odklopa zahteva več korakov:
- Vsebina akta: Dokument mora natančno opredeliti delovni čas in čas nedosegljivosti, vključiti mora pravice in dolžnosti zaposlenih ter postopke, ki se uporabljajo v primeru kršitev.
- Postopek sprejema: Akt se običajno sprejme v dogovoru z zaposlenimi ali njihovimi predstavniki, nato pa ga odobri poslovodstvo podjetja.
- Ko sprejmete pravilnik ali njegove spremembe, o tem pisno obvestite vse zaposlene. Pravilnik mora biti vedno dostopen na mestu, kjer se lahko delavci brez omejitev seznanijo z njegovo vsebino.
- Nadzor nad izvajanjem: Delodajalec mora zagotoviti mehanizme za spremljanje izvajanja ukrepov in možnost prijave kršitev
Niste suvereni pri pripravi internega akta? To prepustite Pravniku na dlani, ki vam celoten dokument pripravi – hitro, zanesljivo in ugodno.
Pokličite 01 280 8000, dosegljivi smo vsak delovnik med 8. in 20. uro.
