Poznate svoje pravice pri pravnih težavah? V rubriki Pravnik odgovarja bomo odgovarjali na vaša pravna vprašanja. Tako bomo pomagali pri dvomih o zakonodaji ter vam tako pomagali rešiti težavo ali predstaviti vaše pravice in možnosti.
Življenje nas kdaj tudi neprijetno preseneti: nesreča, ločitev ali razhod, težave v službi, reklamacije, poškodbe, zapuščina, težave z davki, institucijami. V takšnih in podobnih primerih se pogosto znajdemo v položaju, ko ne vemo natančno, kakšne so naše pravice ali možnosti, ker nismo pravni strokovnjaki in ne poznamo celotne zakonodaje. Toda vsako pravno vprašanje ima odgovor! In če ne poznate aktualne zakonodaje, da bi si nanj lahko odgovorili sami, se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnika.
V rubriki Pravnik odgovarja bo pravnik storitve Pravnik na dlani odgovarjal na vaša vprašanja s kateregakoli pravnega področja. Civilno pravo, delovno pravo, kaznovalno pravo ali družinsko pravo. Morda pa ima kdo podobno težavo kot vi in mu boste s postavljenim vprašanjem pomagali do odgovora in rešitve.
Današnje vprašanje:
Pozdravljeni, moja mati je moji hčeri, svoji vnukinji, pred 20 leti prek darilne pogodbe podarila stanovanje. Vse je bilo narejeno prek notarja. Zdaj je moja mati umrla. Imela pa je še enega sina. Oba sva edina njena zakonita dediča in bova klicana na zapuščinsko obravnavo, kjer bo govora o denarnem znesku na računu, ki ga je imela od pokojnine. To je vse premoženje, ki ga je še imela. Ali lahko moj brat, torej mamin sin, uveljavlja nujni delež na podarjeno stanovanje? Takrat so nam zagotovili, da ne, ker ga babica ni podarila v zadnjem letu življenja in ker vnukinja ni zakoniti dedič, ker sva to le jaz in moj brat. Ali je to vse res?
Pravnik odgovarja
Dedovanje ureja Zakon o dedovanju (ZD), ki v 25. členu določa nujne dediče po pokojniku. To so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Osebe, ki smo jih našteli, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.
46. člen ZD določa vračunanje darila zakonitem dediču, in sicer se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način prejel od zapustnika.
V primeru prikrajšanja nujnega deleža lahko zakoniti dediči zahtevajo vračilo darila. Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo v dedno maso, če je potrebno, da se dopolni nujni dedni delež. Vračajo se samo darila, ki so bila dana zakonitim dedičem (v vašem primeru sta to samo vi in vaš brat), če so bila dana drugim osebam, pa samo tista darila, ki so bila dana v zadnjem letu življenja.
Vsakdo lahko s svojim premoženjem razpolaga že za časa njegovega življenja. Tako je naredila tudi vaša pokojna mama, ki je stanovanje podarila vnukinji. Vsako pogodbo, torej tudi darilno pogodbo, je treba overiti pri notarju in zato je bila potrebna overitev tudi v primeru darilne pogodbe vnukinji. Pred overovitvijo je bilo pogodbo treba predložiti še davčni upravi. Ker se šteje vnukinja enako kot prvi dedni red, takrat davka ni bilo treba plačati.
Skratka, po zakonu o dedovanju vnukinja ni zakoniti dedič po pokojni babici, ker sta to le vi in vaš brat. In informacija, ki ste jo prejeli pred 20 leti, je bila torej točna. Ker vnukinja ni zakoniti dedič, vaš brat nujnega deleža od podarjenega stanovanja ne more zahtevati.
Če potrebujete pravni nasvet ali ne veste, kako bi se lotiti reševanja nastale situacije, ker ne poznate svojih pravic in možnosti, lahko odgovor dobite s klicem na 012808000 – Pravnik na dlani, vsak delovnik med 8. in 20. uro.
