Poznate svoje pravice pri pravnih težavah? V rubriki Pravnik odgovarja bomo odgovarjali na vaša pravna vprašanja. Tako bomo pomagali pri dvomih o zakonodaji ter vam tako pomagali rešiti težavo ali predstaviti vaše pravice in možnosti.
Življenje nas kdaj tudi neprijetno preseneti: nesreča, ločitev ali razhod, težave v službi, reklamacije, poškodbe, zapuščina, težave z davki, institucijami. V takšnih in podobnih primerih se pogosto znajdemo v položaju, ko ne vemo natančno, kakšne so naše pravice ali možnosti, ker nismo pravni strokovnjaki in ne poznamo celotne zakonodaje. Toda vsako pravno vprašanje ima odgovor! In če ne poznate aktualne zakonodaje, da bi si nanj lahko odgovorili sami, se je za pravni nasvet dobro obrniti na pravnika.
V rubriki Pravnik odgovarja bo pravnik storitve Pravnik na dlani odgovarjal na vaša vprašanja s kateregakoli pravnega področja. Civilno pravo, delovno pravo, kaznovalno pravo ali družinsko pravo. Morda pa ima kdo podobno težavo kot vi in mu boste s postavljenim vprašanjem pomagali do odgovora in rešitve.
Današnje vprašanje:
Z ženo imava v lasti nekaj nepremičnin. Na nekaterih sem kot lastnik vpisan samo jaz, na drugih pa žena. Zanima me, kako se lahko v primeru smrti enega ali drugega lastništvo v celoti prenese na preživelega. Imava namreč še dva otroka, a bi o prenosu lastništva na otroke potem odločal preživeli dedič.
Pravnik odgovarja
Vsa družinska razmerja, to je zakonska in izvenzakonska razmerja, ureja družinski zakonik in so izenačena. Od 67. do 69. člena je določeno, da so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali so odplačne med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.
Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj. Na skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.
Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino. Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno. Če eden od zakoncev razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali če opravlja pravne posle rednega upravljanja skupnega premoženja, se šteje, da ima soglasje drugega zakonca.
Dedovanje na podalgi oporoke ali zakona
Vaše vprašanje se nanaša predvsem na dedovanje, in sicer v primeru smrti enega od zakoncev. Dedovanje je lahko določeno na podlagi oporoke (oporočno) ali pa na podlagi določil zakona (zakonito). V primeru zakonitega dedovanja dediči dedujejo po enakih delih, medtem ko se v primeru oporočnega dedovanja premoženje lahko razdeli drugače, a zakoniti dediči (otroci) terjajo tudi nujni delež, ki znaša polovico deleža, ki bi ga dedič dobil po zakonu.
V vašem primeru priporočamo oporoko, ki jo lahko sestavite lastnoročno napisano in podpisano (ne potrebujete prič), na računalniku (potrebujete 2 priči) ali pri notarju. V primeru, da vsak sestavi svojo oporoko, lahko izrazita lastno voljo, kdo bo postal lastnik premoženja. Sicer imajo otroci v takih primerih pravico do nujnega deleža. Temu se sicer lahko tudi odpovejo v korist preživelega starša, vendar je to njihova odločitev.
Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki jih lahko sklepata tudi z drugimi osebami, ter na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih sklepata zakonca med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.
Razpolaganje s premoženjem je torej relativno zakomplicirano in se bosta z ženo morala odločiti o obliki in možnostih razpolaganja.
Če potrebujete pravni nasvet ali ne veste, kako bi se lotiti reševanja nastale situacije, ker ne poznate svojih pravic in možnosti, lahko odgovor dobite s klicem na 012808000 – Pravnik na dlani, vsak delovnik med 8. in 20. uro.
