fbpx

Pokličite za pravno svetovanje:

Pokličite za
pravno svetovanje:

Odpoved delovnega razmerja: tehnološki višek

Tehnološki višek pomeni, da delodajalec ne potrebuje več delavca zaradi zmanjšanja obsega poslovanja ali preoblikovanja delovnega procesa (če bo npr. določeno delo namesto delavca opravljala naprava). Pravno se v takšnem primeru lahko uporabi odpoved iz poslovnega razloga, vendar je situacija v praksi marsikdaj vse prej kot preprosta. Še posebno, kadar so morda v igri osebni razlogi ali celo diskriminacija.

O odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga so naši pravni strokovnjaki že pisali tukaj. Bistveno je predvsem to, da mora delodajalec v odpovedi ustrezno navesti in obrazložiti dejanski poslovni razlog. Sicer pa delavcu, ki je postal tehnološki višek, odpravnina seveda pripada, prav tako je upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, delovno razmerje pa se prekine po preteku odpovednega roka.

Tehnološki višek: odpravnina

Delavcu, ki je postal tehnološki višek, odpravnina pripada v primeru, da je zaposlen več kot eno leto. Izračuna se iz osnove, ki je povprečje zadnjih treh BRUTO plač, ki jih je delavec prejel oziroma bi jih moral prejeti, preden mu je bila vročena odpoved delovnega razmerja. Tehnološki višek kot pojem sicer ni definiran v ZDR-1 (Zakonu o delovnih razmerjih), se pa zanj uporablja odpoved iz poslovnega razloga.

Glede na čas zaposlitve delavca pri delodajalcu, preden je postal tehnološki višek, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas, se odpravnina izračuna na naslednji način:

  • Do 1 leta – ni odpravnine.
  • 1 – 10 let – 20% osnove x število let.
  • 10 – 20 let – 25% osnove x število let.
  • Več kot 20 let – 33% osnove x število let.

Oglejmo si primer. Delavec je v zadnjih 3 mesecih prejel BRUTO plače: 1.900€, 2.100€ in 2.000€. Njegova povprečna BRUTO plača v zadnjih 3 mesecih znaša 2.000€. Pri tem delodajalcu je delal 9 let in 10 mesecev (upošteva se 9 let, ker štejejo dopolnjena leta), nato je postal tehnološki višek. Odpravnina bi v takem primeru znašala:

0,2 x 2.000 x 9 = 3.600€

Potrebujete pravno svetovanje?

Nihče se ne razveseli dejstva, da je postal tehnološki višek. Odpravnina je le ena od stvari, ki jih ne smemo prepuščati naključju. Pogosto prav dober pravni nasvet olajša situacijo. Iz izkušenj vemo, da že 15 minut pravnega svetovanja lahko razreši mnogo težav, ki bi vam drugače povzročale skrbi in nepotrebne zaplete.

Pravno svetovanje je dosegljivo kar po telefonu. Pokličite naše izkušene pravnike na številko 01 280 8000.

Tehnološki višek: odpovedni rok

Podobno kot odpravnina je tudi odpovedni rok določen glede na število dopolnjenih let pri istem delodajalcu. Če delavec dlje časa dela v podjetju, preden postane tehnološki višek, je daljši tudi odpovedni rok. Če bodo torej hkrati odpustili dva delavca, od katerih je eden začel delati pred letom in pol, drugi pa pred dvanajstimi leti, bo imel drugi daljši odpovedni rok kot prvi.

Ne glede na to, ali gre za odpoved pogodbe za nedoločen čas ali za odpoved pogodbe za določen čas pred njenim iztekom, je delavec upravičen do odpovednega roka najmanj 15 dni (minimalni zakonski odpovedni rok).

Kaj pomeni odpovedni rok?

Vzemimo primer. Delavec je postal tehnološki višek. Odpovedni rok je čas od vročitve odpovedi iz poslovnega razloga do dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

  • Če je delavec zaposlen manj kot leto dni, znaša odpovedni rok 15 dni.
  • Če je delavec zaposlen eno ali dve leti, znaša odpovedni rok 30 dni.
  • Če je delavec zaposlen več kot 2 leti, znaša odpovedni rok 30, za vsako dodatno leto zaposlitve pa se dodata 2 dodatna dneva (npr. zaposlen 10 let ima 30 + 20 =50 dni odpovednega roka).
  • Če je delavec zaposlen več kot 25 let, je njegov odpovedni rok 80 dni.

Odpovedni rok je čas, ko si delavec lahko poišče novo zaposlitev. Zakon mu zagotavlja pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden.

Odpoved pogodbe za nedoločen čas

Glede na to, kdo poda odpoved (delavec/delodajalec) ter glede na način odpovedi pogodbe (redni/izredni) in razlog za odpoved, pripadajo delavcu različne pravice (odpovedni rok, odpravnina, denarno nadomestilo za brezposelne).

Delodajalec se za redno odpoved lahko odloči v primeru, če obstajajo poslovni razlogi za odpoved delovnega razmerja. Tehnološki višek (torej delavce, ki jih ne potrebuje več) napoti na Zavod za zaposlovanje in jim izplača odpravnino.

Kdaj po pravni nasvet

Iz prakse vemo, da je ogromno situacij, v katerih potrebujemo pravni nasvet. Še posebno v primeru, če so odnosi med delodajalcem in delavcem slabi, če obstaja sum diskriminacije ali če so prisotne likvidnostne težave v podjetju in zato delavcu grozi odpoved. Če sporov ni mogoče rešiti sporazumno, po mirni poti, je za njihovo razrešitev pristojno delovno sodišče. V tem primeru je dokazno breme na strani delodajalca, kar pomeni, da mora delodajalec dokazovati, da je upravičeno podal odpoved pogodbe za nedoločen čas iz poslovnega razloga.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru, če obstaja poslovni razlog (npr. upad prihodkov). Če se primeri znajdejo na sodišču, sodišče lahko presoja tudi:

  • ali je delodajalec, ki je podal delavcu odpoved pogodbe za nedoločen čas, na enakem delovnem mestu zaposlil drugega delavca za določen čas, agencijskega delavca ali študenta,
  • ali bodo drugi delavci zato, ker je njihov bivši sodelavec prejel odpoved pogodbe za nedoločen čas, morali delati nadure,
  • ali je delodajalec pravilno utemeljil zaključek o negativnem trendu v prihodnosti ali gre zgolj za sezonsko negativno odstopanje (prihodka, naročil ipd.).

Pravno svetovanje po telefonu

Imate skrbi glede delovnega razmerja, pogodbe ali drugih pravic? Storitev Pravnik na dlani ponuja hiter, kvaliteten in cenovno ugoden nasvet. Pravnika lahko pokličete kar po telefonu: 01 280 8000. Na voljo smo od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro.