Pravni problem stranke
Hrup kosilnice, strojev, glasna glasba ali druge dejavnosti na sosednjem zemljišču lahko hitro postanejo razlog za spor. Toda dejstvo, da nas nekaj moti, še ne pomeni nujno, da gre tudi za pravno nedopusten hrup.
V tokratnem primeru iz prakse se je na Pravnika na dlani obrnila stranka, ki jo je dalj časa motil ponavljajoč se hrup s sosednje nepremičnine.
Stranka je živela na območju, kjer je del vsakdana tudi kmetijska dejavnost. Težavo pa ji je predstavljal pogost in ponavljajoč se hrup sosedov, predvsem zaradi uporabe različnih strojev in naprav.
Soseda je že večkrat prosila, ali bi lahko določena opravila izvajal pozneje oziroma hrup vsaj nekoliko časovno omejil, vendar dogovora nista dosegla.
Stranka se je nato obrnila na ekipo Pravnika na dlani, saj jo je zanimalo predvsem, ali obstaja meja, preko katere hrupa sosedov ni več dolžna prenašati, in kaj lahko stori, če dogovor s sosedom ne pomaga.
Pri tem je bilo pomembno tudi, da gre za okolje, v katerem je določena raven hrupa zaradi lokalnih dejavnosti pričakovana. Prav zato odgovor ni tako preprost, kot bi se morda zdelo na prvi pogled.
Ste že poskušali sami rešiti svojo težavo?
Kaj je storil Pravnik na dlani?
Ekipa Pravnik na dlani je stranki pojasnila, da sosedska razmerja ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki pozna tako imenovane prepovedane imisije. Mednje lahko glede na okoliščine spada tudi hrup.
Pri presoji ni pomembno samo, kako glasen je hrup, ampak tudi, od kod prihaja, kako pogosto se pojavlja ter kakšne so narava, namen in krajevne razmere nepremičnin.
Stranki je bilo zato pojasnjeno, da življenje na območju, kjer je kmetijska dejavnost običajna, lahko vpliva na presojo običajne mere hrupa. Vendar to še ne pomeni, da mora posameznik avtomatično sprejeti vsakršno motnjo.
Ekipa Pravnik na dlani je stranki predstavila tudi možnosti nadaljnjega ukrepanja. Pomembno je predvsem dokumentiranje ponavljajočih se motenj in preverjanje, kateri pristojni organ je glede na konkretni vir hrupa pravi naslov. Če druga rešitev ni mogoča, lahko v določenih primerih pride v poštev tudi sodno varstvo.
Vam je članek pomagal pri vaši težavi?
Pravna podlaga
75. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) določa pravila glede prepovedanih imisij. Lastnik mora pri uporabi svoje nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine ter uporabo drugih nepremičnin otežujejo čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo.
Hrup sosedov se lahko pojavlja v različnih oblikah; od glasne glasbe in uporabe strojev do pasjega laježa ali hrupa otrok iz sosednjega stanovanja. Pri presoji pa ni pomemben zgolj vir hrupa, temveč predvsem njegova intenzivnost, pogostost, trajanje in okoliščine, v katerih se pojavlja. Hrup, ki bi bil neobičajen v mirnem stanovanjskem okolju, se lahko na območju, kjer se redno opravlja določena dejavnost, presoja drugače.
Poleg pravil sosedskega prava lahko pridejo v poštev tudi predpisi o varstvu okolja pred hrupom. Veljavna Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa mejne vrednosti in pravila za določene vire hrupa. Med vire, za katere se uredba uporablja, sodijo tudi določene naprave, povezane s proizvodno dejavnostjo v kmetijstvu ali gozdarstvu, če njihovo obratovanje povzroča stalen ali občasen hrup.
To pa ne pomeni, da vsak hrup zaradi kmetijske dejavnosti avtomatično spada pod uredbo. Pri konkretnem primeru je treba preveriti vrsto dejavnosti oziroma naprave in okoliščine njenega obratovanja.
Če gre za vir hrupa, ki sodi v pristojnost okoljske inšpekcije, je mogoče podati prijavo pristojnemu inšpektoratu. Pri ponavljajočih se motnjah je koristno beležiti, kdaj in kako pogosto se pojavljajo ter kaj jih povzroča.
Pri merjenju hrupa s telefonskimi aplikacijami pa je potrebna previdnost. Takšni podatki so lahko koristni za lastno orientacijo in dokumentiranje dogodkov, niso pa enakovredni uradnemu ocenjevanju hrupa, ki ga izvajajo pooblaščeni izvajalci.
Koliko ste pripravljeni vložiti za rešitev svojega problema?
Kaj se lahko naučimo iz tega primera?
Pri hrupu sosedov ni odločilno samo vprašanje, ali je nekaj glasno in moteče. Pomembno je predvsem, ali motnja glede na konkretno okolje in okoliščine presega tisto, kar je še običajno pričakovati.
Če dogovor s sosedom ne pomaga, je zato smiselno začeti beležiti ponavljajoče se motnje in preveriti, kateri nadaljnji korak je glede na vrsto hrupa najprimernejši.
Primer pokaže tudi, da življenje na območju, kjer je določena dejavnost običajna, še ne pomeni, da je treba sprejeti prav vsako motnjo. Krajevne razmere so pomemben del presoje, vendar same po sebi ne pomenijo, da je vsak hrup dovoljen.
Če se tudi sami soočate s ponavljajočim se hrupom ali drugimi motnjami s sosednje nepremičnine, vam lahko pri Pravniku na dlani pomagamo preveriti okoliščine vašega primera in možnosti za nadaljnje ukrepanje.
